Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.
Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji.
Zadnji teden avgusta bo poletno dogajanje na Ptuju in številnih krajih po Sloveniji in v Avstriji razgibal že 26. festival Dnevi poezije in vina. O festivalu, programskih novostih, izzivih sodobne poezije, povezovanju z drugimi umetniškimi praksami, pa tudi s kulinariko in vinom smo se pogovarjali z novo kuratorko festivala Kristino Kočan in programskim vodjem Alešem Štegrom.
»Po petnajstih letih smo na novi stopnički, pred nami so novi izzivi, kako tej množici, ki pride na koncerte, nekaj ponuditi. To je velik izziv za Ptuj, ne samo za nas organizatorje festivala,« je po 14. festivalu Arsana povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zaradi hitre rasti pa ga mesto več ne dohaja, ne dohaja njegovih obiskovalcev, ki pridejo na festival in bi si radi nekaj privoščili. Že več kot deset let se pogovarjamo o tem, da bi morale biti gostilne v festivalskem času dlje časa odprte. Po končanih koncertih obiskovalci nimajo kje posedeti, naletijo na prazne ulice in zaprte gostinske lokale. Tega npr. v Kranjski Gori, Bohinju in krajih, ki bi se lahko primerjali s Ptujem, ni, tam zaprtih lokalov ni.
Zaposleni in vodstvo Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so izrazili kar nekaj pomislekov okrog primernosti prvotno predlagane lokacije za selitev dela dejavnosti z Vičave na Osojnikovo 3. Kljub temu je bila po zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja sprejeta odločitev, da se za potrebe mladih glasbenikov omenjeni prostori preuredijo in najamejo. Tik pred zdajci pa sprememba. Izbrali so novo lokacijo, v Puhovi ulici 6, kjer je doslej delovala uprava Vrtca Ptuj.
Ta konec tedna se na Ptuj vračajo Rimljani. Tradicionalne Rimske igre bodo mesto 15. zapored vrnile v neke druge čase in spremenile v rimski Poetovio. Glavnino dogajanja bodo izvedli v kampu na Štukih, kjer se bo predstavljalo in družilo okrog 800 udeležencev iz šestih držav.
Ohranjanje starih kmečkih domačij je vse bolj popularno med občinami v Spodnjem Podravju. Ljudje namreč vedno bolj cenijo kulturno dediščino. Marsikje pa oglede teh kulturnih spomenikov že tržijo – nekje bolj, drugje pa manj uspešno. Ena izmed prvih občin, ki je prepoznala bogastvo več sto let starih kmečkih domačij, je Gorišnica, kjer se lahko pohvalijo z eno najstarejših, v celoti obnovljenih panonskih hiš.
Z mlado fotografinjo Kajo Kristovič se nama je v teh dneh končno, po več neuspešnih poskusih od lanskega leta, uspelo srečati v živo. V tem času je Kaja uspešno maturirala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, se vpisala na Fakulteto za aplikativne vede (smer fotografija) in na Facebooku ustvarila stran Kaissa Foto. Fotografiranje je namreč njena zares velika ljubezen, kar je spoznala že zelo zgodaj.
Na Kogu v občini Ormož, kjer sta vino in trta že od nekdaj povezana z življenjem tamkajšnjih ljudi, se je minuli konec tedna začela nova edicija tradicionalnega večdnevnega dogajanja Poletje na Kogu, ki vsako leto privabi več kot 600 obiskovalcev.
Na ptujskih ulicah in trgih, ponekod tudi na stenah in na tleh, so se v zadnjih dneh pojavili novi okraski. Zanje so zaslužni za zdaj neznani grafitarji. Prvič pa so s svojo „umetnostjo“ ozajšali tudi osrednjo stavbo Šolskega centra ob Volkmerjevi. Za to so morali premagati precej višine. Njihovo početje ni samo sporno, je lahko tudi nevarno, saj gre za vzpone v nočnem času. Bližnji stanovalci so jih zaznali že pred časom.
Danes in jutri bo na edinstvenem prizorišču na desnem bregu Drave, s pogledom na najstarejše slovensko mesto in veličasten ptujski grad, potekal dvodnevni spektakel, kot ga še na tem prostoru ni bilo, in tudi v Sloveniji ne. Gostil bo mega popularnega hip-hop zvezdnika Lil Pumpa, ki je najbolj vroče ime novega (t)rapa, ter druga svetovno znana imena s svetovnih odrov, kot sta Ultra in Tomorrowland, ki privabita nekaj sto tisoč ljudi.
Breda Smej in Bram D'Hont v Prosečki vasi sredi neokrnjene narave uživata idilični mir. Prekmurka je učiteljica čuječnosti, Nizozemec se ukvarja s slikarstvom, pred epidemijo pa sta skupaj zasnovala Vilo šmarnico in v njej sprejemata goste, ki so željni odmika od hrupnega in mestnega vsakdana.
Pod okriljem KUD Majšperk je v drugi polovici julija potekal oratorij pri cerkvi sv. Bolfenka, na Jelovicah oz. na Bolfenku, kot pravijo domačini. Oblikovalo ga je enajst animatorjev, udeležilo pa se ga je 46 otrok.
Ptuj v zadnjih letih doživlja pravi festivalski razcvet. K razvoju urbane kulture želi prispevati najmlajši ptujski festival, rojen v letu 2021, ki v drugo leto svojega delovanja stopa z novo podobo in imenom, je povedal organizator in producent festivala Nenad Nešo Tokalić, ki se mu v tej vlogi pridružuje tudi Marko Kolarič.
Preden so v MG Ptuj po izjemni sezoni zaprli vrata zaradi počitnic, so izvedli še nekaj vaj za novo premierno predstavo Kdo se boji Virginie Woolf. Premierno jo bodo 28. avgusta uprizorili na odru ptujskega gledališča, nekaj dni zatem, 3. septembra, pa še v Mini teatru v Ljubljani.
Na Ptuju te dni poka od kulture in umetnosti, ki so jo v to okolje prinesli številni vrhunski glasbeniki in pevci iz Slovenije in tujine. Glasbena prestolnica Slovenije v teh dneh ob glasbenih gosti tudi številne obiskovalce od drugod.
Tam, kjer je nekoč stala Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, je danes muzej volne in gobelinov, ki prikazuje obrt, ki je v Sloveniji skoraj povsem zamrla, ter spominja na nekoč cvetočo tekstilno industrijo v Podravju.
Marsikdo si časa poletnega oddiha in dopusta ne predstavlja brez dobre knjige. Iz prve roke smo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož preverili, katere vsebine to poletje najhitreje letijo s knjižnih polic in kakšno poletno dogajanje pripravljajo.
Ptujska slikarka Rozina Šebetič, ki se je poslovila lansko leto, je ustvarila neverjeten umetniški opus. Z največjim veseljem ga je delila skupaj z vsemi, ki cenijo likovno ustvarjalnost, posebej pa še njeno delo.
