Za porečje Drave 40 milijonov evrov, za staro strugo od jezu navzdol niti centa
Po letošnjih katastrofalnih poplavah, dejansko najhujših v sodobni zgodovini države, so se politika, stroka in javnost vsaj mesec ali dva intenzivno ukvarjale z vprašanji vodotokov in poplavne varnosti. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so vodotoki zanemarjeni, slabo vzdrževani in ob nepredvidenih vremenskih razmerah, teh pa je zadnja leta vedno več, tudi zelo nevarni.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Silovite poplave so ljudje ob Dravi izkusili že leta 2012. Po poplavah se je na terenu izvedlo nekaj posameznih protipoplavnih ukrepov, ki pa situacije še zdaleč ne rešujejo celostno. Republiška direkcija za vode (DRSV) sedaj za protipoplavne ukrepe ob Dravi namenja skoraj 40 milijonov evrov, a se na spodnji Dravi, od jezu Markovci proti meji s Hrvaško, ne bo naredilo čisto nič. Čeprav v lokalnem okolju ni človeka, ki ne bi zagovarjal stališča, da bi bilo treba gramoz iz dravske struge odstraniti, bo to še naprej samo pobožna želja, ne pa tudi dejanski in učinkovit ukrep, s katerim bi ublažili razlivanje reke izven njenega korita. Od lokalnih skupnosti očitno na pravi naslov ni prišlo dovolj iniciative, da bi se tudi od Markovcev navzdol začela urejati protipoplavna zaščita območja. Problem ni samo poplavna voda, ki uničuje premoženje ljudi, ampak tudi sedimenti, ki jih odlaga (mulj), v katerih so zdravju škodljive težke kovine.
Ukrepi za Ptuj, Duplek in Starše
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.