Miša Pušenjak svetuje: Za kaj vse lahko uporabljamo rastlinjak pozimi?
Rastlinjak, posebej pozimi, sploh ni nujno uporaben samo za pridelavo zelenjave. Uporabljamo ga lahko v številne druge namene.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Najpogosteje v njem res pridelujemo vrtnine in tudi cvetlice zunaj rastne sezone. Tako imamo lahko paradižnik, papriko, bučke in kumare prvi, pa tudi zadnji med sosedi, kar mnogim veliko pomeni.
Še bolj pomemben pa je za pozno jesensko in zgodnjo spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prvi motovilec, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, izpulimo mlado čebulo, poberemo prvi grah. Še marsikaj boste z malo dobre volje odkrili tudi sami.
Mnogi spomladi potrebujejo kar veliko denarja, da nakupijo vse sadike za svoj zelenjavni, predvsem pa okrasni vrt. Veliko ceneje je, da si sadike vzgojimo sami. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da vzgoja sadik zahteva veliko znanja, če želimo, da bo naš vrt takšen, kot si ga predstavljamo.
V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi mnoge posodovke, za katere garaže in kleti niso idealna prezimovališča. Tako prestavite v rastlinjak lovor, rožmarin, svinčenice, kitajski oslez in še mnoge druge. Vendar ne pozabite: če je rastlinjak majhen, jih je treba v času zelo nizkih temperatur vendarle prestaviti za teden ali dva na toplo. Pod mizami lahko ustrezno zavarovane (v senu, listju, slami …) hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic: dalij, kan in gladiol.
Jeseni v rastlinjake prestavimo (presadimo s koreninami in vsem listjem) tudi endivijo, radič, kitajski kapus in zelje. Tam te rastline praktično skladiščimo veliko dalj časa.
Če je rastlinjak dovolj velik za vse naše zimske potrebe, je lahko v njem tudi zasipnica. Vendar pri tem ne pozabite, da je treba tudi z zasipnicami kolobariti, tako da pridejo na isto mesto vsake tri ali bolje štiri leta. Zato mora biti pokrit prostor dovolj obsežen.
Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter porezanih zelišč in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku, za ta namen pa lahko tudi zasenčimo del rastlinjaka.
Rastlinjak je uporaben tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljnih begonij in kan spomladi.
Kot vidite, je rastlinjak pripraven tudi na domačem vrtu. Z njim si lahko veliko pomagamo, če so nam naš vrt, zelenjava in cvetlice na njem nekaj več kot le gola okolica hiše.
Najprej o razkuževanju, saj mnogi želite zdaj prav to
Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda razkuževanje? Pomeni uničenje, odstranjevanje mikroorganizmov. Pri tem pa seveda ne moremo tega početi selektivno, ne znamo odstraniti samo tistih, ki jih ne maramo, in obdržati tiste dobre »fante«. Vedeti morate – in to mora za vedno ostati v vaši zavesti in preiti v podzavest –, da rastline ne morejo živeti brez mikroorganizmov v zemlji. Potrebni so za razkroj organske snovi v humus, ki je osnovna hrana rastlin. A tudi humus morajo mikroorganizmi razgraditi do rastlinam dostopnih molekul, ki jih edine lahko sprejmejo kot hrano. Mikroorganizmi živijo v območju korenin in pogosto celo določajo, katera hranila bo rastlina sprejela in kako. Poleg tega je na listih, na koreninah, v zemlji kar veliko gliv in bakterij, ki lahko rastline zaščitijo pred boleznimi in tudi škodljivci.
Torej, moj prvi odgovor bi bil, da sploh ne razkužujemo vrtne zemlje, torej tiste, v kateri rastejo naše rastline. Kaj torej narediti?
Sama sem prepričana, da noben rastlinjak ni premajhen za kolobarjenje. Vedno so prevelike naše želje, kaj vse bi radi pridelali na majhnem koščku zemlje.
Ena rešitev sicer je, da vrtnine pridelujemo tako, kot rastejo v naravi na travnikih, torej povsem pomešano. To zdaj imenujemo »strokovno« mešani posevki, še večji »strokovnjaki« pa uporabljajo tujko intercropping. Za to pa potrebujete veliko več znanja. Je pa res, da mešani posevki nevtralizirajo negativne posledice ozkega kolobarja. A potem mora skupaj na istem mestu rasti vsaj pet rastlin iz različnih botaničnih družin.
Največja težava je vedno kolobar v rastlinjaku. A tudi tukaj se da pomagati, če ne želimo preveč. Preprosto, z razhudniki poleti in solatnicami pozimi posadimo samo polovico rastlinjaka. Tukaj ni izgovora, da je majhen in da ne moremo: kolikor je velik, toliko lahko posadimo. Na drugi polovici pa potem sadimo čim več drugih vrtnin, ki niso v sorodu z razhudniki in solatnicami. Vsako leto pa ti polovici zamenjamo. Vedno pa najdemo vsaj 25 % površin, kamor posejemo belo gorjušico in meliorativno redkev. To pa sta rastlini, ki naravno rahljata in tudi razkužujeta zemljo.
Apno in vse, kar vrtičkarji zdaj najdejo na spletu kot zagotovilo, da jim ni treba kolobariti, ne pridejov poštev, če želite imeti rastlinjak več let na istem mestu.
Kaj raste v rastlinjaku pozimi?
V rastlinjaku lahko tudi pozimi gojimo veliko rastlin. Zelo pomembno pa je, da ga redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 °C, odpremo in temeljito prezračimo. Zračenje pomeni, da je odprt najmanj eno uro, bolje pa še veliko več. Tudi dolžina in pogostnost zračenja sta odvisni od velikosti rastlinjaka. Večji je, manj pogosto je lahko zračenje.
Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja ne sme popolnoma posušiti. Prezimnim vrtninam tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je zemlja kljub zalivanju ves čas rahla.
Poskrbeti je treba za vodo in paziti na sneg
Vedeti moramo tudi, kako je z našo vodovodno napeljavo. Če je dovolj zavarovana pred mrazom, težav ni. Občutljive so vse cevi, ki so na prostem. Običajno je bolje, da vodo zapremo in seveda izpraznimo tudi napeljavo.
Ob sneženju, posebej če je sneg moker in težak, ga moramo redno odstranjevati s strehe, če opazimo, da se sam ne stopi oziroma ne zdrsne s strehe rastlinjaka.
Pozorni moramo biti tudi na pojav glodavcev – miši. Te pridejo zelo rade prezimovat v toplejši prostor. Na naši zelenjavi lahko naredijo veliko škode. Spomladi pa pojejo kaleče seme sadik.Zato se včasih ne moremo izogniti nastavljanju vab zanje. Pri tem pa moramo paziti na domače živali, da se z njimi ne zastrupijo tudi one.
Sama bi v bližino rastlinjaka postavila tudi krmilnico za ptice. Te bodo potem poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa ali slame prav ob rastlinjaku bo tam zadržal koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oziroma hotele za koristne organizme. Ti pa so lahko prav dekorativni, celo vrtu v okras. Koristne žuželke bodo spomladi hitro začele boj s škodljivci v rastlinjaku.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.