Z novim letom je ormoška veterinarska postaja posta postala osma poslovna enota veterinarske postaje v Šmarju pri Jelšah. Vse veterinarske ambulante in trgovine za male živali spadajo pod okrilje skupine Tačka veterina in trgovina, ki jo vodi Tomi Rumpf, ki je svojo veterinarsko pot začel prav v Ormožu.
Nesporno je, da je Ptuj slovenska pustna prestolnica, a fašenk slavijo tudi v haloških občinah, od koder izvirajo etnografske skupine. V Podlehniku so v ospredju domačini, tradicija ter pustna gostija, v Majšperku in Vidmu število pustnih skupin in zabavno-družabni dogodek. Posledično se razlikujejo tudi zneski, ki jih iz proračunov občine namenjajo za pustno norčavost in veselje.
Župana Ormoža in Lenarta, Danijel Vrbnjak in Janez Kramberger, sta minuli petek, kot da bi se dogovorila, oba gostila domače podjetnike in vse druge, ki soustvarjajo življenje in delo v njunih občinah.
Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.
Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev.
Zdravniki nadaljujejo s pritiski na vlado, kar pa vedno bolj in bolj čutijo pacienti. Ta teden so stavko stopnjevali z novim ukrepom: mnogi zdravniki so podali odpovedi soglasij za nadurno delo, kar bi v številnih ustanovah lahko pripeljalo do kolapsa. Vodilni v ptujski bolnišnici so doslej prejeli okrog 30 odpovedi soglasij, kar predstavlja polovico zaposlenih zdravnikov. Odpovedi začnejo veljati čez en mesec. Imajo pa očitno nekateri zdravniki – tudi taki, ki stavko sicer podpirajo – pri tem precej moralnih in etičnih pomislekov.
Sredi leta 2021 se je Ptuj znašel sredi velike okoljske afere, saj je bilo blato iz regijske čistilne naprave na Ptuju nezakonito odloženo v naravo na obronkih Pohorja. Skoraj 200 ton ga je bilo, država pa je za sanacijo, torej odvoz in predajo ustreznemu izvajalcu, plačala dobrih 900.000 evrov.
Učenci devetih razredov bodo morali v kratkem sprejeti odločitev glede nadaljnjega šolanja. Na OŠ Cirkulane-Zavrč zadnjih nekaj let organizirajo tržnico poklicev, ki je med učenci vse bolj priljubljena.
Direktorica Carthaga Sandra Županec je sredi januarja županu Danijelu Vrbnjaku v znak dobrega sodelovanja z občino in posluha za gospodarstvo izročila ček v višini 10.000 evrov.
Karnevalsko dvorano bo zavzelo tradicionalno otroško rajanje. Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin.
Prva letošnja premiera Severni sij. Marjetica. v režiji Primoža Ekarta je produkcija Mestnega gledališča Ptuj in Imaginarnega, zavoda za kulturno dejavnost. Avtor Romana Severni sij je Drago Jančar, Primož Ekart pa avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan. Igrata Maja Kunšič in Nika Rozman, na odru je tudi glasbenik, bobnar Vid Drašler, tretji pripovedovalec zgodbe nasilja nad ženskami.
Število gasilskih intervencij se je v lanskem letu v primerjavi z letom prej več kot podvojilo. Razlog tiči v obsegu neurij, ki so prizadela občino Majšperk. Gasilci so se lani odzvali na 53 klicev na pomoč zaradi naravnih nesreč, 17-krat pa so odhiteli na gašenje požara.
Gorišniški gasilci že veliko let čakajo na nove prostore. Gasilski dom v centru vasi je dotrajan in premajhen za vse njihove potrebe. Marsikdo se sprašuje, kaj se je zgodilo, da so gasilski domovi v drugih vaseh lepo urejeni, na osrednjo gasilsko enoto občine pa se je pozabilo. Po neuradnih informacijah naj bi prejšnje občinsko vodstvo prišlo navzkriž z gorišniškimi gasilci, zato se v vseh teh letih na tem področju ni zgodilo nič.
Čeprav bi nujno potrebovali denar za ureditev osnovnih infrastrukturnih izzivov, ga pogosto občine namenjajo za (ne)smiselne „mehke vsebine“, kot so študije, strategije, raziskave, analize ... Mestna občina Ptuj je za Strateški razvojni dokument občine do leta 2035 Znanstveno-raziskovalnemu središču Bistra plačala 12.000 evrov. Pomislekov okrog tega je veliko, v prvi vrsti pa se pojavljajo dileme, zakaj so v Bistri to dodatno zaračunali in dokumenta niso pripravili v sklopu občinskih sredstev, ki jih prejemajo redno, pa tudi zakaj strategijo sploh potrebujemo.
Dosedanji direktorici Ljudske univerze Ptuj Mojci Volk drugi mandat poteče v začetku marca. Na tem mestu pa ostaja tudi v prihodnje. Soglasje k njeni kandidaturi sta že podala tako andragoški zbor kot mestni svet.
V novi enoti Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku je trenutno nameščenih 40 stanovalcev, že v naslednjih dneh pa bodo začeli polniti še sobe v drugem nadstropju. Iskanje kadra v Bosni in Hercegovini je obrodilo sadove, delovno silo iščejo tudi čez mejo na hrvaški strani, kmalu se jim pridružita še dva kuharja iz Srbije. Kadrovska slika se počasi izboljšuje, prav od nje pa je odvisna hitrost polnjenja novega doma.
Po novem letu se je javno oglasilo več Ptujčanov, ki so nezadovoljni s sistemom mestnega ogrevanja. Opozarjajo na visoke zneske na položnicah, hrup, ki ga ustvarja nov kotel v centralni kurilnici na Volkmerjevi cesti, in na onesnažen zrak. „Kar je preveč, je preveč. To ni kurilnica za naše okolje, kakšen hrup ustvarja. Prisoten je abnormalen smog. Smo se mar vrnili v čas Marije Terezije?“ so besede Ptujčana, ki je poklical v uredništvo Štajerskega tednika.
Neznosno stanje dostopa do stavbe Upravne enote Ptuj je očitno nekomu presedlo. Čez noč je neznanec zavihal rokave in lepo na en kup pospravil vse elemente, ki so bili postavljeni po pločniku in naj bi zagotavljali varen prehod oziroma vstop v sam objekt.
Nada Polajžer je bila vrsto let izjemno aktivna v Sončku, društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož (društvo Sonček). V teh letih je bila članica izvršnega odbora, vodila je zdravstveno-terapevtske kolonije in šole za starše, en mandat je bila tudi v funkciji predsednice ter dva mandata članica nadzornega odbora Zveze Sonček. To so vse prostovoljne dejavnosti. Med drugim je tudi avtorica knjige o vsakdanjem življenju in razmišljanjih matere, ki ima otroka z diagnozo cerebralna paraliza. Njeno uspešno delo in prizadevanja so opazili tudi drugi, saj je bila nagrajena s priznanjem Zveze Sonček.
Po prvem šoku so v družini vse moči usmerili na zdravljenje. Oče in mama v tem hudem položaju ostala še brez zaposlitve.
