Dornavčani so minulo desetletje pustni čas začeli s Prvo brazdo, tradicionalno prireditvijo v središču občine. V noči po svečnici je bilo slišati odmev pokanja bičev, korantovih zvoncev in pesem oračev. Letošnja svečnica je bila zaradi epidemije drugačna, a fašenski čas v osrčju Lükarije so kljub temu simbolično naznanili.
Na Elektro in računalniški šoli Ptuj izvajamo programe treh tehniških področij: elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Učencem lahko ponudimo različne stopnje izobraževanja (3-letne in 4-letne programe ter program PTI oz. »3 + 2«), dobro opremljene učilnice, laboratorije in učilnice praktičnega pouka, mednarodno izmenjavo ter kompetentne delavce šole. Pohvalimo se lahko tudi s prizadevnimi dijakinjami in dijaki. Izobraževalni proces na šoli odlikuje predvsem tesna povezanost teorije s prakso.
Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.
Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze v tej finančni perspektivi EU razpolaga z okoli milijon evri, ki jih namenja za različne projekte na območju šestih haloških občin in občine Gorišnica; v glavnem gre za projekte s področij vinogradništva, turizma, rekreacije in ekološkega kmetijstva. Med prejemniki sredstev so občine, javni zavodi, šole in zasebniki.
Občina Kidričevo je konec januarja podala vlogo za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo obrtno-poslovne cone v Strnišču. Gre za širitev industrijskega območja v zaledju tovarne Talum in ob bodoči obvoznici. Vrednost projekta ocenjujejo na 4,7 milijona evrov, od tega bi iz državnega proračuna in virov EU pridobili 2,7 milijona evrov.
Mariborski projektivni biro Lineal, ki se poteguje za projektiranje spodnjepodravskega vodovoda, veliko posluje z naročniki iz javne sfere. Iz aplikacije Erar je razvidno, da so Lineal in z njim lastniško povezana podjetja od leta 2003, odkar Erar zajema podatke, z državo, javnimi ustanovami in podjetji ter občinami ustvarili dobrih 51 milijonov evrov prometa.
Vse odkar je komunalna čistilna naprava v Sodincih začela delovati, so se krajani srečevali z raznimi nevšečnostmi, na katere so ves čas opozarjali občino. V vmesnem času so nekatere nepravilnosti že bile sanirane, krajani pa danes še vedno tarnajo zaradi smradu. Na občini so sklenili, da bodo delovanje čistilne naprave izboljšali, a kolebajo med dvema variantama.
Tradicionalna proslava v Vrbi na sam praznik je odpadla!
Eden izmed pomembnih izzivov, s katerim se danes sooča naša šola, je, kako prepoznati tista znanja, ki jih je treba posredovati mlajši generaciji. V preteklosti smo poznali potrebe dijakov, izobraževalna vsebina je bila neke vrste obljuba in zagotovilo, da bodo dijaki z osvojenim znanjem lahko nekaj dosegli na profesionalnem in tudi osebnem področju. Usvajanje znanja je bilo nekoč jasno določeno, sistematično se je nadgrajevalo. Danes, v zelo hitro in tudi nepredvidljivo razvijajočem se obdobju, pa se moramo zavedati, da so potrebe po znanju drugačne in da obstaja razlika med načinom osvajanja in posredovanja znanja nekoč in danes.
Svetniki občine Gorišnica so minuli teden potrdili občinski prostorski načrt (OPN), s katerim se za gospodarsko dejavnost in zasebno gradnjo odpira nekaj novih možnosti. Priprava OPN je trajala pet let, številne od vloženih pobud niso bile upoštevane. Izpadli sta jih skoraj dve tretjini. Obravnavanih predlogov je bilo 125, od tega jih je zeleno luč dobilo 49.
Na območju Ptuja je po evidencah mestne občine 64 javnih plastik, doprsnih kipov, spominskih plošč in drugih obeležij, od tega jih je 37 v lasti občine Ptuj. Preostali so v lasti zasebnikov, gospodarskih družb, Republike Slovenije, nadžupnije sv. Jurija ali pa so opredeljeni kot javno dobro. Večino javnih plastik in obeležij v lasti občine vzdržujejo Javne službe Ptuj na osnovi njenega naročila.
Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, je nedavno sprejel predsedovanje Svetu podravske regije. »Gre za pomembno funkcijo in verjamem, da bom zaupanje županov, ki so mi ga s tem izkazali, upravičil. Skupaj bomo razvitost podravske regije dvignili na višjo raven,« je ob izvolitvi na funkcijo izpostavil Vrbnjak.
Projekt Špajza modrosti, ki ga v Ulici heroja Lacka izvaja Ljudska univerza Ptuj, se je iztekel decembra lani. Posledično ni bilo več podlage za financiranje, ne od države ne ptujske občine. A kljub temu svojih vrat še vedno niso zaprli …
Slavnostnega sprejema za prejemnike oljenke, kot smo ga bili vajeni, letos na ptujski občini ni bilo. Je pa županja Nuška Gajšek sprejela oba prejemnika Albina Bezjaka in Petra Srpčiča kot predstavnika Mestnega gledališča Ptuj. Vsak na svojem področju so pomembno zaznamovali kulturni utrip mesta.
V Narodnem domu na Ptuju so ob letošnjem kulturnem prazniku podelili priznanji ZKD. Gre za tradicionalno podelitev priznanj in plaket zaslužnim delavcem in društvom na področju ljubiteljske kulture. Podpredsednik ZKD Ptuj Jure Meško je priznanje podelil Inge Weigl, plaketo pa Francu Kuharju. Ob čestitkah jima je zaželel še veliko plodnih in ustvarjalnih let na področju ljubiteljske kulture in življenja sploh.
Slovenski kulturni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo danes, bo letos zaradi trenutnih razmer v veliki meri obeležen v digitalnem okolju.
Ptujski gimnazijci so v okviru projekta Mladina piše sodelovali z veliko nemško časopisno hišo Frankfurter Allgemeine Zeitung – FAZ. Gre za mednarodni projekt, v katerem mlade iz različnih držav vabijo k pisanju člankov, samo najboljše pa tudi objavijo v posebni časopisni rubriki.
V Grajski pristavi Ormož je od 1. februarja na ogled vitrina meseca februarja, v okviru katere bodo muzejski obiskovalci lahko občudovali starinsko izrezljano hišno kapelico s kipoma Srca Jezusovega in Marije. Na ogled bo do 1. marca v odpiralnem času muzeja.
Na predvečer državnega praznika Prešernovega dne se tradicionalno zbere kulturna srenja in se pokloni nagrajenim kolegom. Zaradi epidemije je letos dogodek nadomestil televizijski format, zaznamovan z velikima in malimi Prešernovimi nagrajenci, pod motom Up budi!, ki je ob predstavitvah lavreatov vseboval tudi kulturne vložke.
