Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.
Člani PGD Majšperk Breg zase pravijo, da so morda majhni, a imajo veliko srce. Gre za gasilsko društvo, ki je bilo prvotno ustanovljeno za potrebe industrijske cone, a v 75 letih obstoja je prerastlo te okvire. Danes Omerčani sestavljajo društvo, ki se lahko pohvali z več naslovi državnih prvakov, z dograjenim in obnovljenim gasilskim domom ter voznim parkom, letos dopolnjenim z novo avtocisterno, ki je svoj ognjeni krst že doživela na Krasu.
Vinar leta v okviru ocenjevanja vin na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je tudi letos ormoška vinska klet Puklavec Family Wines. Naziv ji je pripadel tretje leto zapored, skupno šestič. Nagrada po mnenju zmagovalcev pomaga uveljaviti tudi Ljutomersko-ormoške gorice, ki da zagotavljajo vrhunske pogoje za pridelavo grozdja.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) nameravajo s sončnimi paneli za proizvodnjo električne energije obložiti brežine dravskega kanala, obenem za jesenski čas napovedujejo ponovno praznjenje Ptujskega jezera in krpanje asfaltne brežine na desni šturmovski strani.
Če se bo trenutni trend ohranil do konca leta, bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož letos po številu obiskovalcev dosegel, morda pa celo presegel predkoronsko leto 2019. Junija letos si je zbirke ogledalo več kot 7.200 obiskovalcev, kar je skoraj 1.400 več kot v enakem mesecu leta 2019.
Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji.
V zadnjih dneh je vse bolj jasno, da je zakon prejšnje vlade za spodbujanje digitalne vključenosti diskriminatoren in ga je praktično nemogoče izvajati na pošten način. Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so namreč osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje prejeli avtomatsko, starejši od 55 let pa ga lahko koristijo šele po opravljenem tečaju. Teh pa se je praktično nemogoče udeležiti, saj je število mest omejeno le na 5.000. Ob tem je treba poudariti, da je samo v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj več kot 10.000 članov. Koliko je še zaposlenih, starih nad 55 let, ki so tudi upravičenci do bona, ni znano.
Humanitarne organizacije zaradi vsesplošne rasti cen sicer še ne beležijo veliko večjega števila prosilcev za pomoč, slutijo pa že, da bo jeseni stiska ljudi veliko večja. Na centre za socialno delo medtem že prihaja precej več vlog za odobritev izredne denarne socialne pomoči. Največkrat si želijo prosilci z njo pravočasno kupiti energente za ogrevanje, vedno več pa ljudem pomeni pomoč v hrani.
Zaradi vračanja turistov je ponekod po državi povečan promet. Pred predorom Karavanke je v smeri proti Avstriji nastala štiri kilometre dolga kolona. Predor zaradi varnosti občasno zapirajo v obe smeri. Na mejnih prehodih so čakalne vrste.
Ptujske soroptimistke, ki se na različnih področjih trudijo v dobro ljudi, so aktivne že 22 let. V tem času so izvedle več odmevnih projektov. Letos pa jim je prvič uspelo pridobiti tudi štipendijo za mlado nadarjeno žensko.
Medtem ko so pred leti mladi Zavrčani v veliki večini razmišljali, da se čim prej osamosvojijo in odidejo živet kam drugam, danes ni več tako. Trenutna generacija mladih je namreč zelo povezana s svojim domačim krajem, prav tako imajo veliko idej za izboljšanje kakovosti življenja v tej obmejni občini. Tisti najbolj zagnani so se povezali v okviru Društva mladih Zavrč in zelo hitro so k sodelovanju pritegnili ostale.
Mariborski in ptujski policisti ponovno prosijo vse morebitne očividce fizičnega obračuna med moškima v Športno-rekreacijskem centru (ŠRC) Green Lake ob nekdanji gramoznici v bližini Kidričevega za informacije. Do pretepa je prišlo 14. avgusta okoli 1.20, pri tem je bila ena oseba huje poškodovana.
Zaradi višjih stroškov, zlasti energentov in hrane pa tudi sproščenega napredovanja zaposlenih, v juršinskem vrtcu od prvega maja veljajo nove cene.
Takoj po zaključku obsežnih gradbenih del v Ulici 5. prekomorske je stekla rekonstrukcija Vodove ulice, ki jo bodo preplastili in ponekod tudi razširili.
Dejstvo, da je ogromno razkopanih cest, ki jih sanirajo v vseh (tudi podravskih) občinah, nas konstantno opominja, da smo v volilnem letu. Na Ptuju so v teku dela na številnih odsekih. Glede na plan investicij naj bi letos preplastili tudi Dravsko ulico, eno najbolj prometnih in ozkih, neurejenih cest v centru mesta. A so si na občini premislili. Ugotovili naj bi, da je stanje tako slabo, da bo potrebna temeljitejša sanacija od sprva načrtovane in da 150.000 evrov, kolikor so sprva zagotovili v proračunu, ne bo zadostovalo.
Zadnji teden avgusta bo poletno dogajanje na Ptuju in številnih krajih po Sloveniji in v Avstriji razgibal že 26. festival Dnevi poezije in vina. O festivalu, programskih novostih, izzivih sodobne poezije, povezovanju z drugimi umetniškimi praksami, pa tudi s kulinariko in vinom smo se pogovarjali z novo kuratorko festivala Kristino Kočan in programskim vodjem Alešem Štegrom.
»Po petnajstih letih smo na novi stopnički, pred nami so novi izzivi, kako tej množici, ki pride na koncerte, nekaj ponuditi. To je velik izziv za Ptuj, ne samo za nas organizatorje festivala,« je po 14. festivalu Arsana povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zaradi hitre rasti pa ga mesto več ne dohaja, ne dohaja njegovih obiskovalcev, ki pridejo na festival in bi si radi nekaj privoščili. Že več kot deset let se pogovarjamo o tem, da bi morale biti gostilne v festivalskem času dlje časa odprte. Po končanih koncertih obiskovalci nimajo kje posedeti, naletijo na prazne ulice in zaprte gostinske lokale. Tega npr. v Kranjski Gori, Bohinju in krajih, ki bi se lahko primerjali s Ptujem, ni, tam zaprtih lokalov ni.
V Moškanjcih, nekaj sto metrov od letališča, je lepo urejen ribnik. Okoli njega je speljana krožna pot v dolžini 200 metrov, nabrežine so pokošene, postavljenih je več klopi, na sredi pa šumi vodomet. Ob pogledu na ribnik in njegovo skrbno vzdrževano okolico prav gotovo nihče ne bi pomislil, da je bilo na tem mestu še pred 20 leti divje odlagališče.
Izjemno nizke pokojnine že dolgo ne zadoščajo več za plačilo domske oskrbe. S tem dejstvom se mora sprijazniti marsikateri starostnik, žal tudi velika večina tistih, ki imajo 40 let delovne dobe ali več. Če jim pri plačilu ne morejo pomagati njihovi družinski člani, dom (do)plača občina zadnjega stalnega prebivališča. Nekatere haloške občine za ta namen plačujejo izjemno visoke zneske, in sicer v povprečju med 120.000 in 250.000 evrov na leto, kar krepko zareže v njihov proračun. Tega denarja pa v veliki večini primerov ne dobijo nikoli povrnjenega.
Podjetje Rune, ki že leta obljublja in napoveduje izgradnjo optičnega omrežja v Halozah in okolici, je sporočilo, da bodo izvajalca za izgradnjo optike v občinah Majšperk, Makole, Poljčane, Rogatec, Slovenska Bistrica, Videm, Žetale … izbrali še ta mesec. Gradbena dela pa se bodo predvidoma začela konec poletja.
