Včeraj dopoldan se je 84-letni moški na domači kmetiji v Apačah v občini Kidričevo pripravljal na mletje koruze.
Včeraj, nekaj čez poldne, so bili policisti obveščeni o nesreči, ki se je zgodila med obiranjem jabolk v sadovnjaku na Ptuju.
Zaradi krušenja dela obzidja je od poletja naprej ena izmed poti na grad zaprta. Ministrstvo za kulturo, lastnik grajskega kompleksa, je seznanjeno z nujnostjo sanacije. A financ za to še vedno ni zagotovljenih.
Ptujčan Martin Vrbančič je nedvomno legenda med slovenskimi gasilci. 56-letni možakar je v gasilske vrste stopil kot 13-letni mladenič. Deset let je kot predsednik vodil Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ptuj, pet let je bil na funkciji poveljnika. Danes je aktivni član, sodeluje na vajah in intervencijah. Ljubezen do gasilstva je prenesel tudi na oba sinova, 25-letnega Martina in 19-letnega Andreja.
Cena varstva otrok v vrtcu Navihanček v Središču ob Dravi se bo za večino otrok podražila, starši pa bodo spremembo zaznali že na položnici za oskrbnino v septembru. Tako so odločili svetniki na septembrski seji občinskega sveta.
Ptujska občina se že več let pridružuje dogodkom ob Evropskem tednu mobilnosti. Tudi letos so organizirali aktivnosti, s katerimi spodbujajo okolju čistejše načine prevoza. Ker so mladi naša prihodnost, je glavnina dogodkov namenjena otrokom.
Na zadnji seji občinskega sveta je destrniški župan Franc Pukšič svetnikom tudi uradno predstavil izbrano kandidatko za najvišje uradniško mesto v občini.
Številne občine v strategije o razvoju turizma vključujejo tudi obstoječe vodne površine, pri realizaciji načrtov pa naletijo na kup ovir različnih interesov uporabnikov, predvsem pa zaradi toge in pogosto neusklajene zakonodaje.
Dom upokojencev Ptuj bo s 1. decembrom dobil novo vodstvo. Svet zavoda je za direktorico izbral dosedanjo strokovno vodjo Vesno Šiplič Horvat. Prejela je sedem glasov, njen protikandidat Dejan Dokl pa dva. Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj se je sicer prijavilo šest kandidatov.
Gradnja kolesarskih stez, dejansko edini regijski projekt, ki so ga občine Spodnjega Podravja načrtovale, da bi zanj pridobile evropska sredstva, se krha. To pomeni, da bi lahko večina občin Spodnjega Podravja v tej finančni perspektivi ostala brez evropskega denarja, razen nekaj drobnih ficljev iz skromnejših programov za razvoj podeželja, na primer LAS.
Po letih negotovosti so ptujski mestni svetniki sprejeli odločitev o zaprtju obstoječega odlagališča Cero Gajke. S tem se seveda celoten smetarski kompleks v Gajkah ne zapira, grmada smeti, vsi objekti in dejavnosti, kot so na lokaciji danes, ostanejo. Glede na veljavni OPPN bi lahko prišlo tudi do gradnje nove infrastrukture.
Igrišče za golf Ptuj je staro več kot dvajset let, odprli so ga 25. maja leta 1999. Takrat so mu slavo peli vsi v lokalnem in širšem okolju, predvsem pa skupini ljudi, ki se je odločila za tako pomembno naložbo, brez zunanje finančne podpore. Igrišče so uredili na hajdinski gmajni, nerodovitnem, zamočvirjenem in zaraščenem svetu, ki je v glavnem služil kot odlagališče odpadkov.
Zakaj Slovenija še nekaj časa ne bo dobila namenskih helikopterjev, s katerimi bi reševali hudo poškodovane v prometnih nesrečah? In zakaj so politiki, ki so se še v začetku leta zavzemali za rešitev tega problema, po prevzemu oblasti obrnili ploščo?
Ptujski poletni oder na Slovenskem trgu bo, kot kaže, še eno sezono ostal neizkoriščen. Po začetnem zagonu v okviru poletnih festivalov, Art Stays in Arsana, je ostal prazen, saj tistih, ki bi ga lahko polnili z vsebino, ni in ni bilo.
Podatki o prometnovarnostnih razmerah na območju mestne občine (MO) Ptuj so sicer ugodni, a na prometni infrastrukturi je še veliko pomanjkljivosti, ki bi jih bilo nujno odpraviti. O tej temi so se na seji pred tednom dni ponovno razgovorili člani Sveta za preventivo in vzojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj.
Razstava Koptske tkanine je rezultat sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Narodnega muzeja Slovenije, ki je zaradi svoje kompleksnosti povezala strokovnjake različnih področij. Gre za slikovite tkanine Koptov, krščanskega prebivalstva Egipta..
Delež poškodb, ki jih obravnavajo na ptujski urgenci, se je v zadnjih mesecih precej povečal. Vse od pomladi naprej beležijo predvsem več delovnih in ostalih nesreč. Za približno petino več poškodb pa so obravnavali v poletnih mesecih, kar je prav obraten trend tistemu, ki so ga bili vajeni doslej.
V Domu upokojencev Ptuj operejo ogromne količine perila. Dnevno okrog 700 do 800 kilogramov. Čeprav pralnica predstavlja pomemben del ustanove, pa so pogoji za delo povsem neprimerni. Porstor je v izjemno nizki kleti, brez pravega prezračevanja in dnevne svetlobe. Delavke se nadejajo, da bodo v Žabjaku, kjer naj bi kmalu stekla gradnja nove enote doma s centralno kuhinjo in pralnico, tudi one dobile primernejše prostore za delo.
Svetniški zbor v Cirkulanah je na izredni seji sredi septembra precej časa posvetil problematiki ravnanja z odpadki. Ivana Hemetka je zanimalo, kaj bo s CERO Gajke, glede na to, da so se ptujski mestni svetniki odločili za zaprtje odlagališča: „V preteklih letih smo se naposlušali napovedi, kako bodo Gajke dolgoročna rešitev za odlaganje odpadkov za obdobje 30, 40 let in ne za 15, kot se je zdaj izteklo. Kaj bo z bonitetami, ki so jih deležni krajani? Ali jim prej, ko so prejemali rente, ni smrdelo? Vse to smo leta in leta vsi plačevali, sedaj je pa naenkrat vse narobe … Kje se bodo odlagale naše smeti?“
Po sprejetem rebalansu maja letos naj bi proračun Mestne občine Ptuj za letos znašal okrog 36,2 milijona evrov. A zaradi izrednih razmer so bili manjši od načrtovanih v prvem polletju tako prihodki kot odhodki. Že naslednji mesec bo najbrž na dnevnem redu obravnava drugega letošnjega rebalansa, ki je neizbežen.
