Glede na veljavna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bi se na ptujskem mestnem avtobusu lahko peljali le trije potniki. To je razlog, da še ne vozi, in kot kaže, še nekaj časa ne bo.
Predvidevanje, da bi lahko zahteva iz razpisa za direktorja ptujske knjižnice, da imajo kandidati opravljen bibliotekarski izpit premešala karte, so se uresničila. Prav zaradi tega pogoja edina prijavljena kandidatka ni bila izbrana.
Na vrata našega uredništva je potrkala bralka, ki meni, da je voda na Ptuju nenormalno draga. Živi v enem od stanovanjskih blokov na Ptuju, z vodo zelo varčuje, kljub temu je znesek na njeni položnici, ki jo prejme od Komunalnega podjetja Ptuj, običajno od 20 do 25 evrov. Prepričana je, da je s porabo vode nesmiselno varčevati, saj s tem kot uporabnica skoraj nič ne privarčuje.
»Nenehna škoda ugledu Splošne bolnišnice Ptuj kulminira z nepreverjenimi novicami o neobstoječi osebi, ki obstaja samo na Twitterju in Novi 24. Lažne novice o lažni osebi, resnična je edino škoda,« tako so se na novico o tem, da naj bi zdravnica Andreja Debeljak, zaposlena v ptujski bolnišnici, na Twitterju obračunavala s pacienti ali natančneje – s politiki desnice. Odzvali v vodstvu bolnišnice. Že iz samega prispevka je več kot očitno, da je zapis na twitterju nastal na podlagi lažnega profila.
Napovedi za prihodnost gospodarstva so zelo črnoglede. Med drugimi plat zvona bijejo v avtomobilski industriji, od katere so odvisna števila slovenska podjetja. Predstavniki Slovenskega avtomobilskega grozda sporočajo, da se je panoga zaradi pandemije koronavirusa znašla v najhujši krizi doslej. Kriza bi lahko terjala številne žrtve, množična odpuščanja, stečaje ... V Sloveniji bi brez dela lahko ostala četrtina zaposlenih v podjetjih, ki so dobavitelji avtomobilski industriji. To je okoli 10.000 ljudi.
Odlagališča oziroma centri za ravnanje z odpadki se ponovno dušijo v nakopičeni odpadni embalaži, ki jih družbe, zadolžene za njihov prevzem, ne želijo odpeljati. »Stanje se v letu 2020 drastično slabša,« je opozoril v. d. direktorja slovenjebistriške Komunale, ki upravlja s CERO Pragersko Maksimiljan Tramšek.
Med tistimi, ki bodo plačali zelo visok davek koronakrize, bodo tudi kulturne ustanove. Ptujsko gledališče, ki še vedno ne sme odpreti svojih vrat, je imelo za marec in april šest razprodanih predstav, ki jih niso mogli izpeljati. Izpad dohodka ocenjujejo na okrog 80.000 evrov. A kot pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič, ne bodo križem rok čakali miloščine, pač pa iskali alternativne rešitve. Med njimi je tudi ustvarjanje predstav na odrskih deskah in predvajanje preko spleta.
Medtem ko so nekatere občine zagotovile pralne maske za vse občane, se ptujska ni odločila za to. Razlogov naj bi bilo več, ključno pa naj bi bilo to, da bi bilo treba zaradi višine zneska izvesti javno naročilo.
Šiškova skupina je od komandirja izterjala zagotovilo, da posameznika, ki je gostil njihov tabor, policisti ne bodo več nadlegovali.
Če kdaj, je zdaj čas, da tudi ptujska mestna oblast skupaj z Zavodom za turizem Ptuj naredi nekaj za ptujske gostince, sicer bo mesto kmalu brez gostinskih lokalov, so prepričani ptujski mestni gostinci.
Okoli 50 uniformiranih pripadnikov skupin, znanih po imenu Štajerska varda in Krajnska varda, je minuli konec tedna izvajalo aktivnosti na območju Slovenske Bistrice. Potem ko so z njimi zaključili, je na prizorišče prišla policijska patrulja, zaradi česar je omenjena skupina v nedeljo popoldne po pojasnila odšla na tamkajšnjo policijsko postajo.
Pandemija covida-19 je zamajala tudi slovensko mlekarsko verigo, saj je povzročila izvozno negotovost in viške mleka ter posledično nizke odkupne cene, zaradi česar so še posebej ogroženi pridelovalci mleka.
Čeprav je bil splošni politični diskurz ptujskih mestnih svetnikov v javnosti doslej v glavnem naklonjen kandidaturi Ptuja za Evropsko prestolnice kulture 2025, je koronakriza tudi to ponovno postavila pod vprašaj. Številni neuradno zelo glasno izražajo pomisleke o nadaljevanju kandidature, a so javno veliko bolj previdni. Ta točka bo na dnevnem redu naslednje seje, kjer pa se bodo do tega morali opredeliti. Nekaj svetnikov smo zaprosili za mnenja o tem, ali naj občina vztraja pri tem projektu ali ne.
Epidemija, ki je bila razglašena zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, je temeljito posegla tudi v delovanje verskih organizacij. Počasi in postopoma so se cerkvena vrata v maju sicer ponovno začela odpirati. A kljub temu za izvajanje verskih obredov in ceremonialov obstaja še vrsta omejitev. Med drugim se zastavlja vprašanje, kako bo z letošnjimi prvimi sv. obhajili in sv. birmami. Medtem ko so termini za birme prestavljeni najmanj na jesenski čas, pa se bodo obredi prvih svetih obhajil v manjših župnijah, kjer je manj otrok, ponekod opravili.
Predsednik sveta ptujske bolnišnice Bojan Pahor je dokaj hitro po izvedbi zdaj že slovite novinarske konference v zvezi s premestitvijo okuženih starostnikov iz ljutomerskega doma starostnikov javno okrcal vodstvo, češ da ta poteza ni bila potrebna. Njegovi javni izjavi je sledila še seja sveta zavoda, ki pa so jo tokrat (izjemoma!) zaprli za javnost.
Po skoraj dveh mesecih so muzeji po vsej državi ponovno odprli svoja vrata. Očitno pa bo moralo preteči kar nekaj časa, da se bodo stvari vrnile v normalo. Marca in aprila lani so v ptujsko-ormoškem muzeju zabeležili 4.564 obiskovalcev zbirk ptujskega gradu, letos v prvi polovici marca le 600. Ker tudi v prihodnje ne morejo računati ne na šolske skupine ne na tuje obiskovalce, bo upad še naprej občuten. V prvem tednu po odprtju je bilo izdanih le 23 vstopnic za oglede zbirk.
Po skoraj dveh mesecih je vrata za uporabnike ob določenih pogojih minuli teden odprla osrednja knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Kljub temu da so bile tudi v tem času omogočene številne druge poti do knjig, saj so jih med drugim dostavljali na dom po pošti, so prvi dan našteli kar 114 obiskovalcev.
Epidemija koronavirusa je temeljito posegla tudi v delo sodišč. Večina postopkov se je začasno ustavila, sodišča so opravljala le najnujnejše zadeve. Na delo je prihajalo minimalno število zaposlenih. Glavnina jih je bila na čakanju na delo, nekateri so opravljali delo od doma ali koristili letni dopust.
Danes popoldan je t.i. Štajerska varda obiskala Policijsko postajo Slovenska Bistrica. Člani naj bi želeli preveriti, kaj so želeli policisti izvedeti pri lastniku zemljišča, kjer naj bi imela Štajerska varda te dni svoj tabor.
Pet let že traja agonija z nezakonitimi migranti, ki na območje Slovenije ilegalno vstopajo tudi v krajih Spodnjega Podravja, kjer poteka državna meja s sosednjo Hrvaško: v Središču ob Dravi, Ormožu, Zavrču, Cirkulanah, Podlehniku in Vidmu. Prvi veliki val nezakonitih migracij se je sprožil jeseni 2015.
