Ta teden so posebni ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja okužbe s koronavirusom, začeli veljati tudi v številnih ustanovah na Ptuju. Med drugim tudi na Upravni enoti (UE) Ptuj, kjer od ponedeljka naprej veljajo posebna navodila, ki pa jih še vedno preveč ljudi ne upošteva.
Okoli pet let je minilo, odkar se je v občinah Spodnjega Podravja rodila ideja, da bi s pomočjo evropskih sredstev obnovili dotrajan vodovodni sistem. O projektu se je sicer veliko govorilo in pisalo, postorilo pa bolj malo. Če pa se je že naredil kakšen korak naprej, sta bila potem storjena dva nazaj.
Za dva dni zaprli poslovno stavbo na Potrčevi cesti, zaposleni delajo od doma.
Pristno, domače, čas političnih preigravanj glede vodenja države, grožnje s koronavirusom – vse to privabi smeh na obraze gledalcev ob predstavi Haloženi.smo KUD Majšperk.
Upravna enota Ptuj je v letu 2019 izdala 7632 osebnih izkaznic in 2364 potnih listov, skupaj 9996. Po najnovejših statističnih podatkih, ki jih je posredovalo ministrstvo za notranje zadeve, je lani vodilo skupaj 514 postopkov s pogrešanimi in najdenimi osebnimi izkaznicami, potnimi listinami in izkaznicami za tujce, od tega je bilo okrog 500 postopkov povezanih z osebnimi izkaznicami in potnimi listi, 10 do 14 pa je bilo v povprečju postopkov z dokumenti za tujce, je povedal Boris Miočinović, vodja oddelka za upravno-notranje zadeve UE Ptuj.
Idej, kako enemu najlepših gričev na Ptuju, Panorami, vdahniti življenje, ne zmanjka. Nekatere zahtevajo več, spet druge manj angažmaja in denarja. Najnovejši predlog je, da se tam posadi drevored lip velikih ljudi slovenskega čebelarstva.
Vlada je poslancem v potrditev poslala novelo zakona o divjadi in lovstvu, s katero bo šakal, ki se je v zadnjem desetletju razširil po vsej Sloveniji in je zato potrebno redno upravljanje z njegovo populacijo, postal lovna vrsta.
Občina Slovenska Bistrica uspešno in zanesljivo krmari med številnimi izzivi, ki izvirajo iz geografske raznolikosti, gospodarske razvitosti na eni in kmetijske usmerjenosti na drugi strani, pa tudi izzivi, ki izhajajo iz potreb občanov in občank.
Število obolelih za koronavirusom se iz dneva v dan povečuje. V minulem tednu so prve okužbe potrdili v Sloveniji in na Štajerskem. Ker gre za bolezen, ki zaradi hitrega širjenja zahteva izolacijo obolelih in okuženih, se to občuti na vseh področjih življenja: zdravstvene ustanove so v visoki stopnji pripravljenosti ob morebitnem izbruhu epidemije, zapirajo se šole, odpovedujejo množično obiskane prireditve, športni dogodki potekajo brez gledalcev in navijačev.
KZ Lenart dolguje dobaviteljem več kot dva milijona evrov, 110 je takih, katerih terjatve so višje od tisoč evrov, in ti so na mizo dobili ponudbo za pomoč pri reševanju preživetja zadruge, vendar je niso sprejeli.
V ponedeljek (včeraj) so se na tržnico končno vrnile tiste, za katerih dejavnost naj bi bila prenovljena: branjevke. Toda ne v popolnoma nefunkcionalno opremljen in temačen »kot«, ki jim je bil po arhitekturnem načrtu namenjen, ampak v nepokriti del tržnice. To sta potrdila tako županja Nuška Gajšek kot direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik: „Postavili smo nove lesene stojnice in jih ne bomo selili v pokriti del, kot je bilo prvotno zamišljeno.“
Članice Soroptimist kluba Ptuj so bile tudi v letu 2019 nadvse uspešne. Na nedavni tiskovni konferenci so predstavile izpeljane humanitarne projekte in aktivnosti za večjo kakovost življenja v skupnosti, nadarjenih posameznikov, zlasti pa še ranljivih skupin.
Letošnja Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - Odsev OI JSKD Ptuj je potekala v Skorbi in Prvencih-Strelcih. Svojo ustvarjalnost so predstavile vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe na območju delovanja OI JSKD Ptuj, ki se trudijo izboljšati kakovost svojega kulturnega udejstvovanja ter hkrati skrbijo za razvoj ljubiteljskega poustvarjanja glasbenega izročila. Skupaj se je predstavilo več kot 30 skupin.
Občinski svet pa je na zadnji seji odločal o letnem programu kulture in športa. Višina rezerviranih sredstev za obe področji je ostala enaka, kot je bila v preteklih letih.
Župani občin Spodnjega Podravja bodo v ponedeljek na seji kolegija ponovno razpravljali o dveh večnih temah, obe se dotikata oskrbe s pitno vodo. Prva je oblikovanje cen ob morebitnem izstopu občine Kidričevo iz skupnega sistema, druga pa veliki regijski projekt obnove vodovodnega sistema, o katerem pišemo že kakšnih pet, šest let.
Po pričakovanjih se je s 1. marcem cena oskrbnin v Domu upokojencev Ptuj povišala. Najbolj jo bodo čutili stanovalci v enotah Juršinci in Kidričevo, kjer bo višja za skoraj šest odstotkov. Mesečno bo osnovna oskrba v teh dveh enotah dražja za 36 evrov, na Ptuju in v Muretincih pa za okrog 24 evrov. Ker je od osnovne oskrbe odvisna tudi višina dodatkov, bo končna podražitev na položnicah še občutnejša. V ormoškem CSO dvig cene načrtujejo aprila.
Voznica je pristala v ptujski bolnišnici.
Še letos naj bi se začela gradnja Stare steklarske ter ureditev Vrazovega trga in okoliških ulic. Gre za trenutno največji in najdražji projekt na Ptuju, ocenjen na okrog 3,6 milijona evrov. Od tega bo občina prispevala okrog milijon evrov, ostalo naj bi dobili iz evropskih in državnih sredstev. Kako bo ta del mesta urejen, je odločeno na podlagi natečaja, na katerega je prispelo 14 elaboratov.
Direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je napovedal, da bo do konca aprila delo v njihovem podjetju izgubilo okoli 300 delavcev. V luči dejstva, da marsikatero proizvodno umerjeno podjetje v regiji vse težje pride do delovne sile in jo zato išče tudi v tujini, na primer na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji, smo se pri največjih delodajalcih v regiji pozanimali, ali bi lahko odpuščeni delavci podjetja Boxmark pri njih našli novo zaposlitveno priložnost.
Domovi za ostarele radi propagirajo najnižjo, osnovno ceno oskrbe, a splošna praksa je, da je ta bolj kot ne zgolj reklama na ceniku. Dejstvo je namreč, da se le zelo, zelo redki starostniki, ki lahko v celoti poskrbijo zase, odločijo za bivanje v domu. Takšnim je namenjena t. i. osnovna oskrba, ki je najcenejša. V primeru, da želijo kakšno dodatno storitev (recimo pomoč pri pranju glave), morajo to že doplačati. Žalostno je tudi dejstvo, da s plačilom cene osnovne oskrbe starejši, še čil in zdrav človek nima pravice niti do enoposteljne sobe – to je namreč že nadstandard, ki ga je treba (krepko) doplačati -, kaj šele do svoje kopalnice ali sanitarij ...
