Miša Pušenjak svetuje: Kakšno vlogo ima pepel na vrtu
Pepel je v zelo majhnih količinah na vrtu koristen. Vendar je poudarek na zelo majhnih, saj vsebuje 5–8 % kalijevih in celo do 20 % kalcijevih spojin. Oboje potrebujemo na vrtu, saj sta to gnojili, ki med drugim vplivata na odpornost, trdnost, sprejem in ravnanje z vodo in še marsikaj v rastlini.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vendar so to spojine, ki krepko dvigujejo pH tal. Vemo pa, da je na vrtu po večini pH že dokaj visok. Zato ga nikoli ne nosimo sproti na vrt, na grede ali celo na najbližji del njive. Najprej se z analizo zemlje prepričajte, da je pH še v varnih mejah (od 6 do največ 6,5).
Če nam analiza pokaže še, da smo s kalijem bolj na tesno, da ga je v primerjavi s fosforjem malo ali pa celo dejansko premalo, potem lahko po celi površini enakomerno potresete do največ 50–80 g/m² pepela v enem letu.
Poleg kalija in kalcija vsebuje še do 1 % fosforja; tudi kar nekaj mikroelementov se najde v njem.
Najlažje naredite to tako, da izmerite celotno površino vrta. Pomnožite kvadratne metre z recimo 50 g in samo toliko pepela hranite za vrt. Ker je pepel dokaj uporaben tudi za odganjanje nekaterih škodljivcev, zagotovo predvsem škodljivih muh, ne potresemo vsega pozimi.
Napake, ki jih lahko naredimo pri uporabi pepela
Prva je zagotovo ta, da pozimi nosimo pepel nenadzorovano na vrt, običajno samo na eno ali dve najbližji gredi. Zelo hitro namreč presežemo dovoljene količine. Potem pa dvignemo pH zemlje. S tem postane naša zemlja na prvem mestu neprimerna za nekatere mikroorganizme, ki pomagajo, da se iz organskih hranil sproščajo mikroelementi, kot sta magnezij in bor. Zato je pri uporabi pepela treba tehtati in meriti. Težava je lahko tudi ta, da pepel različnih lesnatih rastlin vsebuje različne količine hranil; prav tako je hranil v pepelu mladega lesa več.
Druga napaka je seveda, da ga uporabimo tudi tam, kjer gojimo kisloljubne rastline. Torej pepela nikoli ne potresemo okoli borovnic, hortenzij, rododendronov in azalej; bolje je tudi, da ga uporabimo nekaj manj okoli paradižnika, paprike in jajčevcev, ki imajo radi nekoliko nižji pH tal.
Zagotovo ga ne smete uporabiti tam, kjer bo naslednje leto rasel krompir, saj uporaba pepela lahko povzroči močnejšo krastavost gomoljev.
Peteršilj, korenje in druge korenovke so občutljive vrtnine, zlasti ko se koren še razvija. Pepel jim dodajamo samo, če ga tla dejansko potrebujejo, in ne za vsak primer.
Tudi sadike in mlade rastline imajo nežne koreninske sisteme. Neposreden stik z večjo količino pepela lahko poškoduje občutljive korenine.
Pepela ne uporabimo istočasno z gnojem, gnojevko ali gnojnico. Pri mešanju so lahko izgube dušika zelo visoke. Med uporabo enega in drugega naj mineta vsaj dva meseca.
Previdni naj bodo tudi tisti, ki v svoji kurilni napravi kurijo kakšne odpadke, tudi odpadni les. V pepelu polakiranih, obdelanih materialov je lahko veliko neželenih snovi. Tudi če uporabljate lesne brikete, preberite najprej, kako so lepljeni. Večina ne vsebuje lepil, poceni različice pa jih lahko vsebujejo.
Nujno je tudi, da pepel plitvo zadelamo v tla. Kalij v njem je namreč v hitro topni obliki, ki jo lahko veter odnese s površine gred ali pa jo močnejše padavine izperejo.
Pepel lahko uporabimo tudi na kompostu
Nekaj pepela zagotovo prihranimo za poletje. Pepel je namreč sredstvo, ki lahko suši kompostno maso, če je prevlažna. Spomladi je to zagotovo pokošena trava, poleti tudi rastlinski ostanki z vrta. V tem primeru maso seveda odložimo na kompost tako, da jo razporedimo po celi površini, ne samo na enem delu. Na vsakih 30 cm plasti povsem na tanko potresemo še pepel.
Prav tako lahko s pepelom skušate rešiti kompost, ki gnije. Pri tem ga lahko potresete celo nekaj več.
Pepel kot sredstvo za varstvo rastlin
Že prej sem omenila, da je pepel lahko pomoč v boju s škodljivimi muhami, ki delajo škodo na lukovkah in korenčku. Tudi kapusova muha se pojavlja pogosteje, kot si mislimo. Meni se zdi najbolj uporaben pri varstvu česna pred česnovo muho. Njen napad opazimo šele aprila, a jajčeca odlaga konec februarja, v začetku marca, ko je nekaj dni temperatura nad 10 °C, tudi če je ponoči minus. Pepel potresite v krogu 10 cm okoli vsake rastline. Po vsakem dežju ali enkrat tedensko postopek ponovite. Približno štiri tedne je to treba delati.
Naslednja muha je čebulna, ki leta nekje v začetku aprila. Skupaj z njo, jeseni pa pretežno sama, leta še porova zavrtalka. Ko opazite prve bele pike v nizu na listih lukovk, tudi okoli njih potresite pepel.
Kar nekaj škode dela še kapusova muha: v drugi polovici aprila in cel maj, nato enkrat ali dvakrat poleti in še enkrat jeseni. Njen nalet spremljamo kmetijski svetovalci po vsej Sloveniji. Zato spremljajte naše napovedi na spletu. Najlažje to storite na strani Agrometeorološki portal, kjer poiščete podstran z napovedmi in svojo najbližjo službo za varstvo rastlin. Ko napovemo odlaganje jajčec, potresite pepel okoli rastlin.
Zakaj pa ga ne bi potresli po celi gredi, kar je lažje?
Preveč pepela lahko ustavi rast. Ker ga moramo potresti večkrat, smo hitro čez priporočene odmerke. Zato se ne igrajte z dokaj preprostim gnojilom in pripravkom, saj lahko tako povsem izničite njegovo korist.
Pepel je res lahko koristen in uporaben, lahko pa nam pridelek celo zmanjša. Zato je odmerek 0,5–0,8 kg na 10 m² oziroma 50–80 g/m² na leto tisti, ki nam bo koristil, vse, kar je več, pa bo škodilo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
