Miša Pušenjak svetuje: kaj storiti za bogat pridelek poleti
Letošnje leto je na srečo vreme nestrpne prste nekoliko držalo nazaj. Pa vendar so socialna omrežja polna informacij, od setve fižola do sajenja paradižnika in paprike.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav vsako leto pišem in razlagam, zakaj so prezgodnje setve škodljive in so lahko vzrok težav poleti, očitno nič ne pomaga.
Zakaj prehitevanje narave škodi vrtninam tudi kasneje
Že večkrat sem napisala, da je temelj vsake pridelave dobra, zdrava in živa zemlja. Temelj zdravja rastline pa tiči v njenih koreninah. Torej, če je zemlja zdrava in živa, če mi vse naredimo, da taka tudi je, potem imajo rastline na razpolago dovolj hranil. Če pa je njihov koreninski sistem dobro razvejan, oblikovan in tudi zdrav, potem lahko počrpa ta hranila in jih potem rastlina v listih oblikuje v vse potrebne rastlinske dele. Če je koreninski sistem majhen, potem seveda ne more črpati dovolj hranil, pa v suši tudi vode ne, zato rastlini zmanjka hrane za obrambo – odpornost.
Korenine potrebujejo fosfor za svojo razrast
Vrtnine so znane, da fosforja ne potrebujejo veliko. Zato se ob nesmotrnem gnojenju v tleh vrtov in rastlinjakov kopiči. A potrebujejo ga prav v začetku svojega življenja za hiter in dober razvoj koreninskega sistema. Nekaj ga sicer potrebujejo tudi za cvetenje in cvetni nastavek. Zato ga ne smemo zanemarjati.
Fosfor pa ima svoje značilnosti. Ne spira se, lahko se dokaj močno veže na talne delce. Najpomembnejše pa je, da ga rastline ne morejo sprejemati, dokler je zemlja mrzla. Pri temperaturah zemlje (ne zraka) pod 5 oC je sprejem praktično ustavljen. Vsaj 10 oC zemlje je potrebno, da ga sprejmejo korenine vrtnin, ki dobro uspevajo v hladnem delu leta, vsaj 15 oC pa, da ga sprejemajo toploljubne vrtnine. Mednje sodijo seveda vse plodovke in tudi fižol. Grah, bob, solata, rukola, motovilec, špinača nimajo toliko težav, ko je prehladno, plodovke pa veliko. Zemlja pa je imela v nedeljo (poglejte priložen natisnjen izsek in uradnih strani ARSO, kako topla oziroma mrzla je bila zemlja v nedeljo). V bistvu je imela prvič v naših krajih nad 10 oC.
Če je prehladna zemlja, korenine ne rastejo, nadzemni del pa se lažje prilagodi tudi temperaturam, ki so bile podnevi že nekaj časa pogosto nad 20 oC. Ko pa začne rastlina enkrat razvijati nadzemne dele ali celo cvetove, potem se hiter razvoj korenin ustavi. In rastlina ima celo življenje slabše razvit koreninski sistem. Zato ni pravilno in dovolj prehranjena. To se pozna, če vremenske razmere niso ustrezne.
Če mi ne verjamete, se spomnite na cepljen paradižnik. Mantra v Sloveniji je, da je odporen proti krompirjevi plesni. Seveda ni odporen, a ker ima podlaga, na katero je cepljen, dva- ali celo večkrat večji koreninski sistem, ima rastlina dovolj moči, da se pred njo dolgo brani. Še en, mogoče malo manj očiten primer pa so sejančki. Mnogim se na kompostnem kupu kasneje, ko je topleje, pojavi veliko sejančkov paradižnika. Nekateri jih zaradi pregovorne slovenske varčnosti presadite na vrt. In tile zbolijo veliko kasneje, čeprav po naravi križanci nimajo višje odpornosti kakor same sorte in hibridi. To je zato, ker vzkalijo, ko je za njih dovolj toplo, zato je zemlja celotno rastno dobo za njih dovolj topla. Zadnja leta nekateri (sicer redki) sadijo krompir ponovno v strnišče ječmena. Tudi ta je veliko odpornejši, raste hitreje in daje pridelek, ki se tudi bolje skladišči. To je zato, ker je v njegovi mladosti dovolj toplo. Res pa je, da je za takšen način pridelave potrebno namakanje.
Zato naj se vam s sajenjem sadik plodovk ali setvijo bučevk (kumaric, bučk, buč …) nikakor ne mudi. Niso pomembni datumi, ki smo se jih nekdaj naučili, ampak dejansko stanje zemlje in temperatur. Letos je po dolgem času pomlad hladna, noči še vedno zelo mrzle, zato se s setvijo plodovk res še ne mudi.
Zakaj prekrivanje tal ne pomaga
Mnogi mi rečejo, sem posejal, saj sem pokril s kopreno. Napačen način razmišljanja. Koprena ne greje tal. Samo prepreči, da se zrak v njih, ki se podnevi segreje, ponoči pretirano ne ohladi. Vendar je zemlja mrzla. Koprena morda dvigne temperaturo za 2 oC, več pa ne. Jeseni je drugače, saj je prav vse v zemlji toplo. Drugače je s folijo, ki pa ima to sposobnost. Vendar nikakor ne črna folija. Ta se namreč sicer močno segreje, a ne oddaja toplote. To moč ima samo prozorna folija.
Prav tako ne pomaga zastirka, ki povzroči, da se tla počasneje ohlajajo, a morajo biti pred tem segreta. Prav tako pa se tudi počasneje segrevajo. Zato velja splošno pravilo, ko je hladno, zastirke namestimo sredi dneva oz. popoldan, ko je zemlja najtoplejša. Poleti pa naredimo obratno, namestimo jo zjutraj, ko je najbolj hladno.
Kaj pa lahko zdaj sejemo na vrtu
Zunaj, na prostem, sejemo predvsem solato, morda grah, za bob je že pozno, lahko še zadnjič posejemo špinačo, rukolo, azijske listnate rastline in motovilec. Sama bi tudi s setvijo korenčka, peteršilja, pastinaka in rdeče pese še počakala. Absolutno pa se počaka s setvijo fižola, tako visokega kakor nizkega. Lahko pa presajamo sadike blitve, solate, kapusnic, letnih sort pora, tudi sadik čebule, za jagode je že dokaj pozno, a je še možno. Če dobite kje sadike graha in boba, bi se sama raje odločila za njihovo presajanje. Ker sem opazila na nekaterih vrtnarijah tudi sadike kurkume in ingverja, tudi teh na prosto še ne sadimo. V rastlinjakih pa lahko sejemo tudi nizek fižol, blitvo, korenček, peteršilj … Presajamo sadike kumar in bučk, s papriko, paradižnikom in jajčevcem pa bi še počakala.
Torej, spomladi je prvo pravilo zdrave pridelave vrtnin, da ne hitimo. Raje, kakor sajenje in setve, dajte rastlinam pripravke, ki vsebujejo morske alge ali izvlečke baldrijana. Naberite si ga in posušite za jesen in tudi naslednjo pomlad. Potrebujemo nadzemne dele, ne korenin.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
