Miša Pušenjak svetuje: Kako zdravilni in okusni ingver pridelati doma
Ingver smo Slovenci »odkrili« pred nekaj leti. Rastlina sicer raste v tropskih n subtropskih krajih. Pri nas bo torej uspevala poleti, pozimi pa mora na toplo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po mojem tudi neogrevan rastlinjak ne bo zadoščal za prezimovanje. Sama sem ga prezimovala kar pod stolom v dnevni sobi, na toplem in suhem. Še zdaj je videti prav v redu. Vendar pozor, prav nič ga nisem zalivala.
Njegov izvor je jugovzhodna Azija. Sodi med najstarejše znane začimbnice. Rastlina zraste do 50 cm visoko, veliki, zeleni suličasti listi pa čez poletje pošiljajo hranila v razvejano koreniko. Nekoliko me spominja na korenike perunik, so pa nežnejše.
Na Kitajskem sodi med najbolj cenjene zdravilne rastline, čeprav jih naša moderna Evropa ne dovoljuje več imenovati tako. Zagotovo, tudi z moje strani preizkušeno preprečuje oziroma zmanjšuje simptome slabosti na potovanjih v avtobusu, avtu, na ladji …; moji prijateljici, ki ji zna biti slabo celo med smučanjem, če preveč vijuga, uspe te tegobe uspešno blažiti z ingverjevimi tabletami.
Zasledila sem tudi, da deluje proti driski. Pomaga tudi pri boljši prebavi, spodbuja in pospešuje izločanje želodčnega soka, preprečuje napenjanje, vetrove, pomirja krče. Lajša celo pri težavah artritisa in revme, zmanjšuje otekline in bolečine. Zelo bo všeč moškim, saj se uporablja tudi kot afrodiziak. Vendar ga ne uporabljajte zvečer, saj deluje spodbujevalno, zato lahko povzroča nespečnost.
Kako ga pridelati doma?
Danes nekatere vrtnarije že ponujajo sadike, pred nekaj leti tega še ni bilo. Res pa je, da je do sadik v EU dokaj težko priti, zato ponudba ni bogata. Kljub temu sem lani v vrtnariji Mrak v Mariboru jeseni videla nekaj neprodanih sadik. Sadika v lončku je videti kot kana, poletna gomoljnica z vrtov. Zato je mnogi sploh ne prepoznajo.
Trenutno še vedno najboljša možnost, da pridemo do sadik, če kupimo v trgovinah ponujene korenike. Te potem doma z veliko potrpežljivosti skušamo zbuditi iz spanca, v katerega so ga umetno potisnili zato, da ne bi prehitro kalili. Kot so mi povedali na vrtnariji, kjer so ga že sadili, jim je od 10 korenin le iz ene uspelo dobiti lepo rastlino.
A danes ni več veliko težav, če se potrudimo. Odpravite se raje v kakšno ekološko trgovino, kjer najdemo tudi ekološko pridelane rizome (korenine), tile bodo zagotovo kalili. Vendar letos opažam, da so rizomi veliko bolj živi in kalijo že v trgovini. Tudi sama sem enega takega posadila lani in prav lepo je poleti uspeval, celo cveteti je želel, a žal mu je zmanjkalo časa.
Je pa postalo to tudi nevarno, saj si je ena kmetija pred tremi leti s temi (jedilnimi) rizomi prinesla grdo bolezen, zaradi katere so morali za dve leti popolnoma zapreti rastlinjak. Malo previdnosti je potrebno in morda je bolje, da poskušate sadike najti v kakšni vrtnariji.
Začeti pa morate kar hitro, da bo v jeseni že kakšna korenina za uporabo. Začnemo na toplem. Pred sajenjem lahko rizome (to je pravilno ime za korenine ingverja) razrežete tako, da ima vsak košček 2–3 očesa, poganjke. Razrezane rizome pustite dva do tri dni v suhem prostoru, da se rane zarastejo. Nič ne bo škodilo, če jih posujete s sajami, pepelom, algami ali tudi namočite v žajbljev ali kamilični čaj. V trgovinah pa dobimo tudi pripravek, ki vsebuje posebno bakterijo Bacillus amyloliquefaciens, namenjeno prav ekološki zaščiti sadik, sejančkov, čebulic in korenik pred gnitjem. Seveda pa si lahko sami pripravite tudi pripravek iz lubja vrbe.
Po treh dneh korenike posadite v lonce. Gre za res toploljubno rastlino, zato jih lahko na prosto sadite šele v sredini maja, v rastlinjakih pa v sredini aprila, če je dovolj toplo. Dobro zavarovan, prekrit tudi s slamo, ne samo z agrokopreno, pa bo v neogrevanih rastlinjakih prezimil večino zim. Letos pa bi imel težave.
Sajenje v lonce
Več izveste v 13. številki Štajerskega tednika
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.