Miša Pušenjak svetuje: Kaj lahko po tej vročini še posejemo?
Najprej naj še enkrat povem, da v bistvu tudi v takih razmerah lahko sejemo in sadimo, če imamo gredice zasenčene, zemljo pa prekriva zastirka. Seveda zastirko lahko uporabimo samo, če sadimo sadike. Dokler bo vroče, lahko prav vse vrtnine, tudi motovilec in špinačo, posejete v lončke, multiplošče.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na vrt ali celo v rastlinjak pa jih boste sadili, ko se temperature nekoliko umirijo in bo tudi dež vsaj nekoliko napojil našo zemljo.
Trenutno je prepovedano zalivanje z vodovodno vodo, ker je primanjkuje. Tisti, ki pa ste pravočasno poskrbeli tudi za zbiranje vode, akumulacijo, seveda lahko namakate.
Pod paradižnik sejemo motovilec in špinačo
Nekateri paradižniku že sami režete liste, drugi boste to naredili zdaj. Ko poberemo plodove, ki zdaj po večini vendarle že zorijo, lahko vse liste do tam porežete. Opravili so svojo funkcijo. Tako nastane pod rastlino dovolj prostora in svetlobe za setev jesenskih vrtnin, za setev motovilca in špinače. Motovilec vsebuje ogromno vitamina C in ta je seveda posebej odgovoren za obrambo telesa. Špinača pa tako vemo, kako krepčilna je.
Hkrati paradižniku, to pa seveda po želji, odrežite vrh. Vsi že oblikovani plodovi bodo tako hitreje dozoreli. V rastlinjaku bo bolj zračno, rastlina pa bo vsa hranila lahko pošiljala v že obstoječe plode in ne bo zgubljala energije za nove cvetne nastavke. Porežemo nekje 2 do 5 cm nad 5. oz. 6. etažo. Rezanje vrhov seveda ni obvezno.
Mesečna redkvica in solata
Za setev prezimnih sort solate je še prezgodaj. Še vedno pa lahko presadite sadike letnih sort solat. Zdaj bodo tudi setve mehkolistnih letnih sort, kot je majska kraljica, še uspele. Solato sejte na razdaljo 40 cm. Zato je med vrstami dovolj prostora, da posejete še mesečno redkvico. A ne v vsako vrsto, samo v vsako drugo vrsto, da jo boste lahko tudi pobirali. Redkvice in redkve vsebujejo ogromno spojin, ki so namenjene prav krepitvi obrambnih mehanizmov naših teles. Tudi za setev redkve, pri nas poznamo najbolj črno okroglo, je v rastlinjaku še čas. Zunaj na prostem tudi, a boste vseeno odvisni tudi od tega, kako suha in vroča ali ne bo jesen. Prav debela tudi ne bo več, a vseeno bo vsaj do decembra odlično opravljala svojo vlogo.
Če se boste odločili za setev, setev zasenčite. Ne senčimo plosko, ampak dvignemo material za senčenje nekje 150 cm od tal. Uporabimo kole, palice, odlično se obnesejo koli za električne pastirje. Setev seveda oblino in globoko zalijemo. Prav zato so ob takih vremenskih razmerah uporabnejše sadike, saj jih sicer prav tako zalivamo, a na veliko manjših površinah, lahko jih damo v senco balkonov, drevja, nikakor seveda ne v rastlinjak, in za vzdrževanje vlage porabimo veliko manj vode.
Ne pozabimo na rukolo
Rukola in druge azijske sorodnice so povsem osvojile naša srca. Vsi pa bi jih želeli imeti poleti. Žal križnice, kamor rukolo uvrščamo, v poletni vročini ne uspevajo, predvsem pa imajo veliko škodljivcev. Zdaj posejana pa bo rasla dolgo v zimo in se bo tudi zelo zgodaj prebudila in vas krepila celo pomlad. Mnogi se sprašujete, zakaj včasih zraste rukola z širšimi listi in gladkim listnim robom, včasih pa je listni rob lepo narezljan. Gre za dve sorodni rastlini. Prva je prava rukola ali Eruca sativa. Raste hitreje, a je manj aromatična in pogosto ne prezimi. Druga pa je divje rastoča križnica, divja rukola, ali tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia), ki pa praktično brez težav prezimi tudi na prostem. Tole tudi najdete v trgovinah in pretežno tudi gostinci uporabljajo dvoredec, ne pravo rukolo.
Kitajski kapus
Kitajski kapus je pravo botanično ime za kitajsko zelje. Je zelo okusna in hranilna vrtnina, ki pa se je mnogi izogibajo. Največ težav ima, ker večina vrtičkarjev v Sloveniji ne ve, da je to rastlina, ki dobro uspeva šele, ko se dan pošteno skrajša in je hladneje. Tako kakor črno redkev, strniščno repo in podzemno kolerabo ga sejemo šele, ko se dan dovolj skrajša. To je osnovno pravilo.
Kitajski kapus je namreč pravi magnet za vse škodljivce, ki napadajo zelje, najraje ga ima bolhač, zelo privlačen je tudi za gosenice. Poleg tega pa ga rade napadajo še bolezni, posebej črna listna pegavost. Škodljivcem se res izognemo, če ga sejemo šele konec julija, sadike pa presajamo na prosto nekje konec avgusta. Te naj bodo seveda s koreninsko grudo, saj presajanje z golimi koreninami težko prenaša. Za sadike ga sejemo od sredine julija pa do sredine avgusta, za pridelavo v rastlinjaku ali na visoki gredi še do konca avgusta. Zdaj pa morate sadike seveda kupiti.
Škodljivcem se izognete tako, da so sadike nekje pod balkonom, na trdni površini, kjer se bolhač ne more razmnoževati. Na vrtu sejanega je nujno pokriti z mrežami, a te naj bodo na opori.
Poskusite vzgojiti tudi sadike
V manjših rastlinjakih plevel sicer ni največja težava, pa vendarle mnogi že tožite nad njim. Vse zgoraj omenjene rastline lahko vzgojite tudi preko sadik. Ponje lahko greste tudi k vrtnarjem seveda, a vseeno je zelo zabavno, za otroke pa tudi poučno, če jih naredite sami. Prav pridejo tudi, če zdaj v rastlinjaku še ni prostora. Sadike vzgojite na prostem, na balkonu ali pod njim. Kasneje pa se bo prostor v rastlinjaku že našel. Tako lahko sejete v multiplošče motovilec, rukolo, seveda solato, pa tudi redkvico, redkev, azijske listnate rastline, kitajski kapus in tudi letne sorte solate. Edino zimske solate se bolje obnesejo z direktno setvijo na stalno mesto. A zanje je absolutno še prezgodaj. Zdaj se sejejo spet naše klasične sorte, ljubljanska ledenka, leda, braziljanka in mehkolistne sorte solat. Svetujem tudi sorto canasta, saj se bojim, da bodo polži, ko se ohladi in pade nekaj dežja, pošteno požrešni. Morajo se namreč razmnožiti za naslednje leto. Do sedaj pa tudi njim vreme ni bilo naklonjeno.
Zelenjava poleti in pozimi je najboljši način varovanja našega zdravja, zato naj bo rastlinjak poln tudi pozimi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.