S tribune: Škodovati klubu, ki ga imaš rad? Je to logično?
Res je bilo čudovito videti otroško razposajenost. Neprimerno lepše kot policijske »oklepnike« pod Kalvarijo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pretekli konec tedna sta slovenski nogomet zaznamovala dva derbija – večni in prekmurski. Bila sta različna, da bolj ne bi mogla biti. Bila sta kot dva različna svetova. Razkrila sta temno in lepo plat najpomembnejše postranske stvari na svetu na sončni strani Alp. V opomin in razmislek ...
Namesto spektakla se je vedno prestižni obračun Maribora in Olimpije spremenil v sramoto, ki ni odmevala le v domovini, temveč po celotni regiji. In tudi širše. Viole so na napačen način izrazile svoje nezadovoljstvo z rezultati in dogajanjem v klubu ter poskrbele za kaos v Ljudskem vrtu, ob katerem so bili igralci ob vodstvu gostov z 0 : 1 prisiljeni igralno površino zapustiti predčasno.
Menda so navijači hoteli sporočiti in opozoriti, da tako ne gre več naprej, da se pod Kalvarijo nekaj mora spremeniti. A škodovati klubu, ki ga imaš rad? Je to logično? Pirotehnike jim ni zmanjkalo in seveda se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako se je lahko v tako ogromnih količinah znašla na njihovi južni tribuni. Vpleteni odgovornost pričakovano prelagajo drug na drugega.
Prizori res niso bili prijetni. Bili so grozljivi in zgražanja vredni, mnogi na stadionu se niso počutili varno. Namesto nogometa smo na zelenici spremljali specialno enoto policije, ki je skrbela, da incident ne bi dobil še večjih, še hujših razsežnosti.
A manj kot 24 ur pozneje smo vendarle dobili tudi lepo zgodbo. Spremljali smo tisto lepšo plat slovenskega nogometa. Za to je poskrbel prekmurski drugoligaški derbi med Nafto in Beltinci, ki so ga po preobratu z 2 : 1 dobili gostitelji in naredili naslednji velik korak proti eliti.
Kulisa je bila imenitna, dogajanje na igralni površini je spremljalo okrog 2500 gledalcev, o kakršnih koli izgredih ni bilo ne duha ne sluha. Lepo je bilo biti tam. Bil je nogometni praznik v pravem pomenu besede, po katerem so prenovljeno travnato površino zasedli tudi otroci.
Ne zato, ker bi jih kdo silil v to, ker bi jim kdo tako naročil. V to jih je »prisilila« razigranost, seveda pa je pomembno, da so si lahko dali duška, lahko so sprostili svojo energijo. Enostavno so želeli igrati nogomet. In so ga igrali ter se neizmerno zabavali. Brez nevarnosti. Res je bilo čudovito videti otroško razposajenost. Neprimerno lepše kot policijske »oklepnike« pod Kalvarijo. Dve tekmi in res dva tako različna svetova ...
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.