Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto se tokrat nostalgično ozirajo daleč nazaj, v leto 2006, ko so se v okviru gledališkega abonmaja z enajstimi avtobusi in 500 abonenti kulturnega centra odpeljali v Trst. Ogledali so si Euripidesove Bakhantke, ki jih je režiral Vito Taufer, glasbo je prispeval Saša Lošić, za koreografijo je poskrbel Matjaž Farič, glasbeno-gledališki spektakel pa je nastal v produkciji SSG Trst in SNG Nova Gorica. In od danes pa vse do 8.februarja je predstava na ogled na spletu.

V predstavi igrajo Primož Forte, Helena Blagne, Stojan Colja, Vojko Belšak, Ivo Barišič, Danijel Malalan in Radoš Bolčina, zbor azijskih bakhantk pa predstavljajo Lara Baruca, Alida Bevk, Andreja Brlec, Cecilia Carvajal, Ana Facchini, Teja Glažar, Lara Komar, Mirjam Monica, Nikla Petruška Panizon, Maja Poljanec, Dušanka Ristić, Leticia Yebuah in Ylenia Zobec.

O vsebini

Bakhantke so klasična grška tragedija, ki pripoveduje o tebanskih ženskah, privrženkah in častilkah boga Dioniza (Primož Forte), ki živijo v divji, ekstatični blodnji na vrhu gorovja Kitajron. Tebanski kralj Pentej (Vojko Belšak) ljubi vse, kar je povezano z bojevanjem. Pozna zgolj radost bojevanja, vse ostalo prezira. Ne priznava bogov, norčuje se je iz prerokovanj in religije. S silo bi rad odstranil skrivnostne in iracionalne moči, ker sluti, da ogrožajo imperij, sovražen je do nove vere in skuša preprečiti orgiastično čaščenje novega boga. Videc Teiresias (Ivo Barišič) in starec Kadmos (Stojan Colja) Penteja svarita pred božjo jezo. Oddelek vojakov prižene zvezanega učlovečenega Dioniza do kraljeve palače, a bog ne izda svoje identitete, niti ko ga kralj Pentej žali in s tem zbudi njegovo neizprosno maščevalnost. Tudi mati kralja Penteja, kraljica Agava (Helena Blagne), se z drugimi ženskami vdaja pohotnosti. Dioniz predlaga Penteju, naj se preoblečen v žensko pridruži divjemu plesu, a bakhantke ga razkrinkajo in raztrgajo. Kraljica Agava v blodni norosti sama odtrga glavo tujcu, v katerem ne prepozna svojega sina. Z njo se zmagoslavno napoti v mesto, kjer jo čaka boleča streznitev.