A.G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Praznik jezika, knjige in slovenske identitete

31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, ki nas spominja na čas velikih verskih, kulturnih in družbenih sprememb. Reformacija je Slovencem prinesla nekaj neprecenljivega – prvo knjigo v slovenskem jeziku in temelje slovenskega knjižnega jezika.

Začetki reformacije segajo v leto 1517, ko je nemški teolog Martin Luther po izročilu na vrata cerkve v Wittenbergu pritrdil svojih 95 tez, s katerimi je opozoril na nepravilnosti v takratni Katoliški cerkvi. Njegove ideje so sprožile versko gibanje, ki je močno zaznamovalo evropsko zgodovino, vplivalo pa je tudi na razvoj slovenskega naroda.

Primož Trubar je Slovencem dal prvo knjigo

Osrednja osebnost slovenske reformacije je bil Primož Trubar, protestantski duhovnik, pisatelj in začetnik slovenske književnosti. Leta 1550 je izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik, s katerima je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika. Njegov znameniti nagovor »Lubi Slovenci« še danes simbolizira zavest o skupni jezikovni in kulturni pripadnosti.

Pomembno vlogo so imeli tudi drugi protestantski pisci. Jurij Dalmatin je leta 1584 izdal prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino, Adam Bohorič pa prvo slovnico slovenskega jezika. Njihovo delo je dokazalo, da je slovenščina jezik, primeren za književnost, izobraževanje in zahtevnejše razmišljanje.

Praznik, ki presega verske meje

Čeprav je bila reformacija sprva versko gibanje, njen pomen za Slovence močno presega verske okvire. Spodbujala je pismenost, branje, izobraževanje in uporabo maternega jezika. Prav knjiga je postala pomembno sredstvo širjenja znanja in povezovanja ljudi.

Dan reformacije, ki ga kot državni praznik praznujemo od leta 1992, nas zato ne spominja le na zgodovinske dogodke, temveč tudi na pomen ohranjanja jezika in kulturne dediščine.

V času, ko vse več sporazumevanja poteka prek zaslonov in ko naš vsakdan preplavljajo tuji izrazi, je sporočilo reformacije še posebej aktualno. Slovenski jezik ni samoumeven. Je dediščina, ki so jo oblikovale številne generacije, naša odgovornost pa je, da jo ohranimo tudi za prihodnje rodove.

Slovesnost v Knjižnici Velenje 

Občinska slovesnost ob dnevu reformacije je tudi letos tradicionalno potekala v Knjižnici Velenje. Kulturni program so pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Šalek, slavnostna govornica pa je bila podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. V nagovoru je spomnila na misel Primoža Trubarja, da morajo ljudje znati brati in se sporazumevati v svojem jeziku, ter poudarila, da so načela reformacije pomembna tudi v današnjem času. Spregovorila je o pomenu izobraževanja, pridobivanja znanja, sodelovanja, povezovanja in spoštljivega sporazumevanja. Posebno pozornost je namenila razvoju kulture v najširšem pomenu besede ter ustvarjanju pogojev za delovanje kulturnih ustanov in ustvarjalcev. Ob tem je izpostavila tudi pomen podpore lokalne skupnosti in države pri ohranjanju ter razvoju kulturnega življenja.