Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

 Eden najstarejših in najbolj prepoznavnih simbolov varčevanja je hranilnik. Le ti so odsev časa in okolja, v katerem so nastali. Med pogostimi oblikami so bili človeški liki in različne živali, kot so prašički, zajci, ptice ter celo ribe.

V ta namen je 31. oktober razglašen kot svetovni dan varčevanja, razglasili so ga leta 1924 v Milanu, na 1. kongresu hranilnic. V Muzeju Velenje hranimo precej obširno zbirko različnih hranilnikov, pri čemer večina le-teh spada v promocijski tip hranilnikov.

Nastanek hranilnic in bančnih hranilnikov

Hranilniki so tesno povezani z razvojem varčevanja, hranilnic in bank. Njihov osnovni namen je bil spodbujati varčnost ter ljudi, predvsem otroke, navajati na redno shranjevanje denarja. Prvi znani predmeti za shranjevanje kovancev segajo v antiko. Med najstarejšimi najdbami je grški glineni hranilnik iz 2. stoletja pr. n. št., najden v današnji Turčiji. Podobne hranilnike so uporabljali tudi Rimljani.

V srednjem veku so ljudje denar pogosto hranili v skrinjicah iz lesa ali kovine. Ker organiziranih hranilnic še ni bilo veliko, je bilo domače shranjevanje prihrankov običajno. Sodobne hranilnice so se začele razvijati konec 18. stoletja v Evropi. Njihov namen je bil zbirati prihranke prebivalstva in spodbujati odgovorno ravnanje z denarjem. Banke in hranilnice so hitro ugotovile, da lahko z uporabo hranilnikov ljudi motivirajo za varčevanje. Od konca 19. stoletja so številne ustanove svojim varčevalcem brezplačno delile kovinske ali keramične hranilnike. Stranka je doma zbirala kovance, nato pa jih prinesla v banko na polog.

Šaleška posojilnica in štedilnica v Velenju

Na Slovenskem so hranilniki postali razširjeni skupaj z razvojem mestnih in okrajnih hranilnic v drugi polovici 19. stoletja. Na začetku 20. stoletja so na območju Šaleške doline delovale krajevne posojilnice in hranilnice, ki so prebivalcem omogočale varno hranjenje prihrankov ter najemanje posojil za razvoj kmetijstva, obrti in trgovine. Gospodarski razvoj območja je pospešilo tudi odpiranje premogovnika in prihod železnice konec 19. stoletja.

Posojilnico so v Velenju ustanovili leta 1902. Posojila so nudili na vplačan zadružni delež, na osebno posojilo in na zavarovanje. Zanimivo je bilo določilo posojilnice, ki je zajemalo možnost prenehanja delovanja posojilnice, pri čemer mora preostanek sredstev pripasti posojilnici, ki posluje slovensko, torej tisti v Šoštanju. Ta pa mora polovico sredstev nameniti šoli s slovenskim poukom v velenjski občini, kar nakazuje narodno zavest ustanoviteljev velenjske posojilnice.

Pikapolonica, eden najbolj prepoznavnih hranilnikov

Po drugi svetovni vojni so državne banke in hranilnice hranilnike uporabljale za spodbujanje otroškega varčevanja. Posebej znani so bili promocijski hranilniki Ljubljanske banke, med njimi tudi priljubljeni hranilnik Pikapolonica, ki je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov otroškega varčevanja v Sloveniji.

Pojavljati so se začele tudi šolske hranilnice, ki so predstavljale eno prvih oblik finančnega opismenjevanja mladih v Šaleški dolini. Učenci so v šolah zbirali prihranke, ki so jih hranili pri lokalnih hranilnicah in posojilnicah. Namen teh ustanov ni bil le zbiranje denarja, temveč tudi vzgoja za varčnost, odgovornost in gospodarnost. Tradicija šolskega varčevanja se je v različnih oblikah ohranila vse do konca 20. stoletja.

Danes otroški varčevalni računi

Danes klasične hranilnike vse bolj nadomeščajo otroški varčevalni računi, mobilne aplikacije za varčevanje ter virtualni hranilniki z avtomatskim prenosom sredstev. Kljub temu ostaja hranilnik pomemben simbol varčnosti in finančnega opismenjevanja, predvsem otrok.

Viri in literatura:
Aleksander Videčnik, Denarništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini
nlb-muza.si, eu.wikipedia.org, thecollector.com