Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je le 0,2 odstotka manj kot leto prej. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane.

Nekaj več kot polovica odpadne hrane v Sloveniji je lani nastala v gospodinjstvih, kažejo podatki statističnega urada. Od tega je bilo 38 odstotkov zavržene hrane še užitne.

Na svetovni ravni se približno 14 odstotkov proizvedene hrane izgubi med pobiranjem pridelka in v maloprodaji, 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje pa se po ocenah zavrže – 11 odstotkov v gospodinjstvih, pet odstotkov v prehrambnih obratih in dva odstotka v maloprodaji, navajajo na spletnem portalu Naša super hrana.

S tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo z naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane, pa je dejal okoljski minister Uroš Brežan. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov, je še navedel.

Ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter ljubljanska biotehniška fakulteta so tudi predstavili kampanjo Poglej, povohaj, poskusi, s katero bodo potrošnike osveščali o pomenu datumov uporabe, navedenih na embalažah izdelkov. “Prepoznajmo razliko med oznakama ‘Uporabno najmanj do’ in ‘Porabiti do’,” izpostavljajo. Pripravili so tudi sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom potrebnih živil za štiričlansko družino. (STA)