Župan Dermol priznal, da takšnega zajtrka običajno ne je
Tradicionalni slovenski zajtrk je danes v Vili Mojca potekal v prav posebnem vzdušju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje so na zajtrk povabili velenjskega župana Petra Dermola, zanj pripravili program, mu postregli z zajtrkom in ga presenetili še s prav posebnim darilom – knjigo, ki so jo sami napisali in ilustrirali.
»Danes so me na zajtrk povabili učenci centra za usposabljanje Velenje, ki so me res zelo prijetno presenetili, tako s pripravljenim programom kot postrežbo. Za piko na i sem prejel še knjigo, ki so jo sami napisali in pripravili ilustracije,« je po obisku povedal župan Peter Dermol.
Veliko več kot le skupni zajtrk
Za učence CVIU Velenje je bil obisk župana pomemben dogodek, ki pa je imel poleg družabnega tudi izrazit izobraževalni pomen. Kot je pojasnila specialna pedagoginja Mateja Meh, se učenci ob takšnih priložnostih učijo spretnosti, ki jih bodo potrebovali v vsakdanjem življenju.
»Poleg ohranjanja tradicije domačega slovenskega zajtrka so se učenci posebej razveselili obiska župana, saj je to zanje velik dogodek,« je povedala.
V Vili Mojca namreč velik poudarek namenjajo praktičnemu učenju. Obisk gosta je tako odlična priložnost, da učenci v resničnih okoliščinah spoznavajo pravila gostoljubja, postrežbe in primernega vedenja za mizo.
»Tukaj se učimo za življenje. Ko pride gost, ga je treba sprejeti, postreči in z njim sedeti za mizo. Ob tem se učimo tudi drugih spretnosti – kako uporabljati nož, kako in kdaj vzeti hrano iz skupne sklede, kako se primerno vesti za mizo in zakaj ne govorimo s polnimi usti. To je veliko stvari, ki so pomembne za njihovo življenje,« je pojasnila Mateja Meh.
Tako je tradicionalni zajtrk postal tudi praktična učna ura samostojnosti, komunikacije in socialnih veščin.
Med, maslo, kruh, mleko in jabolko
Tradicionalni slovenski zajtrk v Sloveniji vsako leto obeležujemo tretji petek v novembru, ob dnevu slovenske hrane. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu lokalno pridelane hrane, zdravega prehranjevanja in spoštovanja dela slovenskih kmetov, čebelarjev ter drugih pridelovalcev hrane.
Na jedilniku so praviloma kruh, maslo, med, mleko in jabolko, po možnosti slovenskega oziroma lokalnega izvora. Projekt, ki se je na državni ravni začel leta 2011, je posebej zaživel v vrtcih in šolah, kjer otroci ob skupnem obroku spoznavajo pomen domače hrane in prehranske samooskrbe.
Župan prisega na nekoliko drugačen zajtrk
Čeprav je tradicionalni slovenski zajtrk pomemben del slovenske prehranske dediščine, je župan Dermol priznal, da sam po takšnem zajtrku poseže bolj redko. Zaradi jutranje rekreacije se namreč izogiba sladkim živilom, pri prehrani pa daje prednost vlakninam in beljakovinam.
Je pa ob tej priložnosti posebej izpostavil pomen lokalnih pridelovalcev hrane. Po njegovih besedah Mestna občina Velenje dobro sodeluje z lokalnimi dobavitelji, še posebej pa ga veseli, da je na območju Velenja veliko lokalno pridelanega medu.
Občina je ob Škalskem jezeru uredila tudi svoj čebelnjak, v katerem so že pridelali prve litre medu. Ta je namenjen predvsem protokolarnim darilom, s katerimi občina predstavlja tudi domače čebelarstvo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.