Vendar lahko ti ukrepi doprinesejo največ 20 % v korist javnemu prometu. Po letu 2030 bodo, ob 3-odstotni letni rasti, prometne razmere v okolici Ljubljane vse slabše, kar bo predstavljalo ključni vpliv na gospodarsko (ne)konkurenčnost slovenskih podjetij, ki so večinoma skoncentrirana v osrednjeslovenski regiji.

»Ljubljansko vozlišče smo poimenovali gordijsko vozlišče, ki ga je treba presekati,« meni direktor PNZ Andrej Jan. Promet v Ljubljani se namreč, tudi zaradi dnevnih migrantov, dvakrat dnevno zelo zgosti. Po njegovem prepričanju je sicer treba razumeti in slišati nasprotna stališča, vendar pa hkrati nemudoma začeti z iskanjem družbenega konsenza za predstavljene ukrepe na ljubljanskem gordijskem vozlišču, ki bodo ob največjem ohranjanju narave omogočali konkurenčno gospodarsko okolje Slovenije in vsaj ohranjanje, če že ne povečevanje blaginje za vse prebivalce Slovenije.

Po mnenju direktorja GZS – Združenja za svetovalni inženiring GZS Slovenka Henigmana potrebujemo poleg sodobne prometne (cestne in železniške) infrastrukture tudi mehke ukrepe, s katerimi bomo tej infrastrukturi omogočili čim učinkovitejše delovanje (nočna vožnja tovornih vozil, IT sistem DARS, ki bi sproti prilagajal hitrosti, več spodbud za delo od doma, drseči delovni čas, P&R parkirišča …). Pri tem je opozoril, da moramo pri gradnji nove infrastrukture paziti, da se ne bodo ponavljale napake iz preteklosti. »Potrebujemo končne, trajne rešitve – 6 pasovno avtocesto z odstavnim pasom. Vse ostalo je le gašenje požarov.«

Zakonodaja postaja vse bolj zapletena

»Če smo včasih potrebovali za umeščanje v prostor 3-5 let, potrebujemo danes več kot 15 let,« je na primeru 3. razvojne osi pojasnil direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko. Zakonodaja, ki ureja načrtovanje in izvedbeno dokumentacijo, postaja vse bolj zapletena in se obratno sorazmerno prilagaja zahtevnim razmeram v prometu in stanju prometne infrastrukture, ki ne servisira več trenutnih prometnih razmer. Meni, da je naivno misliti, da bi lahko brez ukrepov v cestno infrastrukturo rešili problematiko zastojev.

Predsednik Strateškega sveta za investicije in gradbeništvo Uroš Mikoš je povzel sklepe, ki so bili v zvezi s prometnimi zastoji sprejeti na zadnji seji sveta. Pri tem je izpostavil zahtevo po pohitritvi postopkov umeščanja v prostor ter zahtevo po čimprejšnjem pristopu h gradnji tretjih ter odstavnih pasov na avtocestah (prioritetno okoli Ljubljane in vpadnicah proti Štajerski in Primorski) – do njihove izgradnje pa naj bi se odstavne pasove (začasno) uporabilo tudi za javni promet in vozila z več potniki, predvsem v prometnih konicah oziroma na najbolj obremenjenih delih avtocest. Svet je zaradi urgentnosti problematike sprejel tudi sklep o ustanovitvi strokovnega odbora za spremljanje izvedbe prostorskega načrtovanja in drugih aktivnosti na področju ljubljanskega AC obroča in širšega urejanja prometa v Sloveniji.