Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Kaj se je med prenovo Cankarjeve dogajalo pod zemljo?


nascas
Jana Titan
9. 11. 2026, 04.24
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Da bo Cankarjeva po prenovi spet zelena in bo poleti ponujala več sence, so morali o drevesih razmišljati že dolgo pred prvim izkopom. Potek prenove si oglejte v fotogaleriji.

20260914_101056.jpg
Nataša Dolejši
Na prenovljeni Cankarjevi odrasla drevesa že dajejo senco, ob njih pa rastejo nove zasaditve.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Ko poleti iščemo senco, pogledamo v krošnje. Na Cankarjevi ulici v Velenju so morali pri prenovi pogledati tudi pod noge. Koliko sence bodo drevesa sčasoma dajala, je odvisno tudi od tega, koliko prostora imajo njihove korenine ter kako do njih prideta voda in zrak.

V fotogaleriji si oglejte Cankarjevo od prvih izkopov do novih zasaditev. Fotografije razkrivajo tudi, kaj se danes skriva pod tlakovci.

Kako so pri prenovi zaščitili obstoječa drevesa in pripravili prostor za nova, je v petek, 6. novembra, v Knjižnici Velenje predstavila mag. Nataša Dolejši, univerzitetna diplomirana inženirka agronomije.

Platani sta ostali, 27 dreves so presadili

Na prvotnih mestih sta ohranili prostor obe odrasli javorolistni platani. Pred gradbenimi izkopi so preverili, kje potekajo njune korenine, temu prilagodili potek del in drevesi dodatno utrdili s sidranjem.

Preberite še

Med prenovo so začasno presadili 11 več kot 30 let starih maklenov. Ko so bila nova rastišča pripravljena, so jih vrnili na Cankarjevo. Šestnajst dvokrpih ginkov z zelenice pri spomeniku Onemele puške pa so presadili na stalni lokaciji. Šest jih raste pod graščino Gorica, deset pa na zelenici med Kidričevo in Kersnikovo cesto.

Pred izkopom so na deblih označili južno stran, da so drevesa ob presaditvi obrnili tako, kot so rasla prej. Pri dvigu so varovali koreninsko grudo in oskrbeli poškodovane korenine, po presaditvi pa je bilo ključno zalivanje.

Korenine imajo prostor tudi pod tlakovci

»Cilj ni bil samo posaditi drevesa, temveč zgraditi prostor, v katerem lahko drevesa dolgoročno rastejo,« je v predstavitvi poudarila Dolejši. Rastišča so uredili po stockholmskem sistemu. Pod tlakom so položili nosilno plast iz kamna, ki prevzame obremenitve s površine. Med kamni je prostor za zemljo, vodo, zrak in korenine, ki se tako lahko razraščajo tudi zunaj sadilne jame.

Ob vsakem drevesu in pri večini drugih zasaditev so uredili tudi zalivalni sistem. Voda je posebej pomembna v prvih letih, ko se drevesa, grmovnice in cvetlice še vraščajo. Po besedah Dolejši so prvi znaki spodbudni, kako dobro so se zasaditve prijele, pa bo jasneje po dveh do treh rastnih sezonah. Z rastjo krošenj naj bi bilo poleti na Cankarjevi več sence, pozimi pa bodo listavci po odpadanju listja prepuščali sonce.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.