Na embalaži piše »protein«.Kaj pa to v resnici pomeni?
Bi za puding odšteli več zaradi ene same besede na lončku? Zveza potrošnikov Slovenije je 1500 ljudi vprašala, kako razumejo napis »protein« na embalaži.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob navadnem pudingu na trgovski polici stoji še en, na katerem z velikimi črkami piše »protein«. Podobne napise najdemo tudi na kruhu, kosmičih, jogurtih in sladoledu.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) je zato raziskovalce zanimalo, kako pogosto kupci posegajo po teh izdelkih in kakšen vtis nanje naredi poudarek na beljakovinah.
Kaj kupci dejansko jedo?
V anketi so udeleženci povedali, da pogosteje uživajo običajna živila, kot so mleko, jogurt, meso, sir in jajca. Med izdelki, ki beljakovine posebej izpostavljajo na embalaži, so najpogosteje posegali po mlečnih izdelkih. Beljakovinske ploščice, pudinge, sladolede in praške pa jih je večina uživala redko ali sploh nikoli.
Po izdelkih z beljakovinskimi oznakami so pogosteje posegali telesno dejavnejši anketiranci in tisti, na katere pri izbiri hrane močneje vplivajo družbena omrežja.
Od kod 12 in 20 odstotkov?
Na ZPS pojasnjujejo, da lahko na izdelku piše »vir beljakovin«, če beljakovine prispevajo najmanj 12 odstotkov njegove energijske vrednosti. Za navedbo »visoka vsebnost beljakovin« je meja 20 odstotkov. Gre za delež energije, ki jo prispevajo beljakovine. Takšno navedbo lahko najdemo tudi na živilih, ki so že sama po sebi bogata z beljakovinami, denimo na skuti ali skyru.
Kaj se zgodi, ko ena lastnost izstopa?
Anketiranci so živila, ki so naravno bogata z beljakovinami, praviloma ocenili kot bolj zdrava in naravna. Pokazala pa se je zanimiva razlika. Tisti, ki so napis »visoka vsebnost beljakovin« povezovali z bolj zdravo izbiro, so izdelke s to oznako ocenjevali ugodneje. Ena poudarjena lastnost je tako vplivala na njihov vtis o celotnem izdelku.
Tu se lahko vrnemo k pudingoma s trgovske police. Napis na lončku pove nekaj o beljakovinah, za presojo celotnega izdelka pa je treba lonček obrniti.
Na ZPS svetujejo, da primerjamo hranilni vrednosti na 100 gramov ali 100 mililitrov. Ob beljakovinah poglejmo še sladkor, sol, nasičene maščobe in energijsko vrednost. Šele s temi podatki in ceno pred seboj lahko presodimo, kaj dobimo za morebitno razliko v ceni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.