magnific

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije po objavi posnetkov iz slovenske farme z baterijsko rejo poziva ministrstvo za kmetijstvo in vlado, naj ohranita leto 2029 kot rok za njeno ukinitev.

Nasprotuje predlogu, po katerem bi obstoječe reje lahko delovale do konca leta 2034, prepoved pa bi zanje začela veljati leta 2035.

Veljavna zakonska ureditev začetek uporabe prepovedi določa za 1. januar 2029. Ministrstvo daljše prehodno obdobje utemeljuje s časom, potrebnim za prilagoditve in naložbe rejcev.

Šest let razlike, ki za živali niso malenkost

V zvezi poudarjajo, da kokoši potrebujejo prostor za gibanje, raziskovanje okolja, brskanje in izražanje drugih naravnih vedenj. Po njihovi oceni reja v kletkah te možnosti močno omejuje, zato bi morala zakonodaja spodbujati izboljševanje življenjskih razmer živali.

»Kokoši niso proizvodne enote, temveč čuteča bitja,« opozarjajo v sporočilu za javnost. Podaljšanje prehodnega obdobja razumejo kot odlaganje že sprejete odločitve, ki ne odpravlja temeljnih težav takšne reje.

Ministrstvo medtem zagotavlja, da cilj opustitve baterijske reje ostaja. Ob predstavitvi predloga je napovedalo tudi okrepljen nadzor nad spoštovanjem pogojev v obogatenih kletkah.

Čista lupina še ni zagotovilo varnosti

Zveza odpira tudi vprašanje varnosti hrane. Po njenih navedbah slovenska jajca iz baterijske reje nabavljajo predvsem javni zavodi, zato opozarja na pomen odgovornega naročanja hrane za otroke, bolnike in starejše.

Ob tem zavrača splošno prepričanje, da so jajca iz kletk zaradi domnevno večje čistoče nujno varnejša. Evropska agencija za varnost hrane je v znanstveni presoji ugotovila, da dokazi v celoti kažejo na manjšo pojavnost salmonele v nekletkovnih sistemih kot v kletkah.

Vendar razlogov za razliko ni mogoče v celoti pripisati zgolj načinu namestitve živali.

Iz tega ne sledi, da so posamezna jajca iz kletk okužena. Za varnost so pomembni tudi zdravstveno stanje jate, higiena, preprečevanje kontaminacije ter pravilno ravnanje z jajci in njihovo shranjevanje.

V zvezi zato poudarjajo, da dobrobit živali in varnost potrošnikov ne bi smeli biti predstavljeni kot nasprotujoča si cilja.

Kupci in del rejcev so spremembo že naredili

Po podatkih, ki jih navaja zveza, baterijsko rejo uporablja 34 od 234 registriranih obratov. Ob tem opozarjajo, da se je ponudba trgovcev že večinoma preusmerila k jajcem iz drugih sistemov reje, potrošniki pa so nasprotovanje kletkam izražali tudi s podporo kampanji »Imaš jajca?«.

V zvezi menijo, da je bila smer razvoja sektorja znana že več let. Od države pričakujejo podporo prehodu na druge sisteme reje, dosleden nadzor in ohranitev sprejetega roka.

Njihov poziv je zato jasen: leto 2029 naj ostane meja, po kateri kokoši nesnice v Sloveniji ne bodo več živele v baterijski reji.