Naš čas

Vransko/Ljubno ob Savinji – 7. in 8. maja je v Savinjski in Zgornji Savinjski dolini potekal dvodnevni ciklus izobraževanja in predstavitev za javnost mednarodnega projekta, ki so ga skupaj s partnerji iz Slovenije, Avstrije, Grčije in Turčije izvajali več kot poldrugo leto. Na Vranskem in dan za tem na Ljubnem ob Savinji je potekala zaključna predstavitev z namenom razviti praktična orodja in znanja za podporo žrtvam naravnih nesreč.

Poplave, potresi, požari v naravi …

Usposabljanje za ozaveščanje o duševnem zdravju za prostovoljce in pomočnike-reševalce je tako pomemben način, kako usmeriti priprave in pripravljenost na morebitne nove naravne nesreče, kot so bile v deželah, od koder prihaja ta izjemno koristen projekt.  Vplivi podnebnih sprememb so postali pričakovana huda pretnja, zato so priprave na ukrepanje ob teh neobhodne, so menili tudi ob predstavitvi projekta.

Naštete države kot tudi nekatera območja Slovenije so pestile hude nesreče v naravnem okolju, ki so ogrozile na tisoče družin, posameznike ter celotna  področja (največji požar na Krasu, številna divjanja viharja z opustošenjem gozdov, velike in doslej največje vodne ujme v alpskem svetu ter še zlasti v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem). Ob tem je nastala velikanska materialna škoda, ogrožena so bila življenja ljudi, gmotne posledice pa predvsem uničenje domov, gospodarskih objektov in komunalne infrastrukture. To je ljudem povzročilo poleg težko nadomestljive materialne škode tudi hude travme in še ne tako prepoznavna psihotična stanja.

Žrtvam naravnih nesreč bo v prihodnje treba namenjati več pomoči socialne in duševne narave, ob odpravljanju razdejanja in pomoči prizadetim pa sodelujočim reševalcem in posredovalcem pomoči (prostovoljcem, pripadnikom civilne zaščite, gasilcem, zdravstvenim delavcem, strokovnim svetovalcem in vodstvenim kadrom) učinkovitejše pristope. V tem primeru je bil dogodek namenjen predvsem ljudem, ki v lokalnih skupnostih nosijo odgovornost za prvi odziv in pomoč prebivalcem ob nesrečah.

Občine imajo ob ujmah zelo pomembno vlogo

Sonja B. Eisenreich, koordinatorica projekta: »Izkušnja uničujočih poplav v Zgornji in Spodnji Savinjski in Šaleški dolini ter širše ob vodni kalvariji leta 2023, ki so poleg obsežne materialne škode pustile tudi globoke psihološke posledice, nas je opozorila, kako zelo pomembna je vloga občin in njihovih zaposlenih ter drugih v verigi hitre pomoči in blaženja nastalih posledic ter prvi naslov za pomoč ljudem v stiski.«

Poleg izvajalcev dr. Wolfganga Eisenreicha z Dunaja in dr. Pantelis Balaourasa iz Aten sta se predstavitve udeležila tudi direktorja občinskih uprav občin Nazarje Samo Begić in Rečice ob Savinji Urška Selišnik, ki sta s svojimi izkušnjami ob hudih poplavah aktivno sodelovala v prvem delu zaključnega projekta.

Kasneje so se ob ogledu na terenu vidnih posledic in saniranih ali novozgrajenih objektov pogovarjali tudi z naključnimi sogovorniki ter nazadnje ob sprejemu pri županu občine Ljubno ob Savinji Franju Naraločniku. Kot je bilo nakazano že ob povabilu na dogodek, je vsebina, ki bo posredovana kot usmeritveno gradivo in dognanja projekta, zelo primerna za sodelavce občinskih uprav ter zlasti tiste, ki sodelujejo v prvi liniji pomoči v stiku z občani na terenu, v pisarnah, zatočiščih, ambulantah ali po komunikacijskih poteh. Pridobljeno znanje jim bo lahko v veliko podporo pri prihodnjih morebitnih nesrečah.

Rezultat: praktična orodja za podporo prizadetim

Na seminarju so predstavili ključne produkte projekta, ki vključujejo praktična orodja za duševno in socialno podporo prizadetim v naravni nesreči, smernice za prepoznavanje in razumevanje travm ter napotke za samopomoč in krepitev skupnostne odpornosti.
Ob zaključku predstavitve, izmenjave informacij in praktičnih izkušenj je župan ponovno poudaril pomen omenjenega projekta, ki je nedvomno dodana vrednost tam, kjer so ugotovljeni manki usposobljenosti ljudi.

»Usposobiti te ljudi pomeni hkrati tudi pripravljati in usposabljati skupnost v višji stopnji psihosocialne odpornosti na tovrstne izzive, ki smo jim vse pogosteje priča. Želel bi, da bi do te, tako zamišljene doktrine in opornih mehanizmov lahko enostavno dostopali zaposleni na občinah, v javni upravi ter že omenjenih interventnih službah. Predvsem si želim, da bi se vaša nova spoznanja čim prej implementirala v prakso«, je ob enourni obojestranski izmenjavi izkušenj in novih informacij iz prve roke izrazil Naraločnik.