Edi Masnec/NMZC

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po vsej nekdanji državi so prirejali zborovanja v čast predsedniku republike Josipu Brozu Titu. Čeprav je bil dan njegovega rojstva 7. maj 1892, je 25. maj postal simbolični praznik mladosti, pionirjev in prihodnjih generacij Jugoslavije. Čeprav je bil dan njegovega rojstva 7. maj 1892, je 25. maj postal simbolični praznik mladosti, pionirjev in prihodnjih generacij Jugoslavije.

Nekateri se dneva še vedno spominjajo z nostalgijo

Ker Jugoslavija že več desetletij ne obstaja, tudi dneva mladosti ni več. Gre le za spomin na dan, ki se ga nekateri spominjajo z nostalgijo. Večina današnjih mladih tega praznika sploh ne pozna oziroma se ga spomnijo iz pripovedovanja svojih staršev oziroma starih staršev. Na dan mladosti so se odvijali športni dogodki, kulturni programi, parade in slavnostne prireditve, ki so povzdigovale vrednote socializma, enotnosti in bratstva.

· Slovenija

To so Junaki našega časa!

Štafeta mladosti 

Ena najbolj prepoznavnih tradicij tega praznika je bila štafeta mladosti. Štafetne palice, ki so jih nosili mladi iz vse države, so potovale skozi različne kraje Jugoslavije in na koncu prispele v Beograd, v katerem so jih izročili Titu na veliki slavnostni prireditvi 25. maja na stadionu JLA. Dogodek je bil pospremljen z množičnimi športnimi, kulturnimi in glasbenimi nastopi. Na ta dan so bili najstarejši pionirji, običajno v 7. razredu osnovne šole, sprejeti v vrste mladincev.

Po Titovi smrti leta 1980 so praznovanje dneva mladosti organizirali še nekaj let, a se je z razpadom Jugoslavije ta tradicija prenehala. Leta 1991 sta se od SFRJ kot prvi odcepili Slovenija in Hrvaška, kasneje so tudi druge republike postale samostojne države.

Osebni arhiv

Na pot vsakič iz drugega kraja

Štafeta mladosti je svojo pot vsako leto začela v drugem kraju Jugoslavije. Mladinske organizacije, šole in delovni kolektivi so prispevali palice, ki so bile pogosto umetniško izdelane in so nosile posebna sporočila ali zaobljube mladih Titovih pionirjev. Palice so nato simbolično potovale skozi različne kraje po državi. Mladinske skupine so štafeto nosile peš, peljali so jo na kolesih ali z drugimi prevoznimi sredstvi. Štafeta je mesec in pol potovala skozi vasi, mesta in prestolnice republik, kar je simboliziralo enotnost in povezanost različnih delov Jugoslavije.

Začelo se je v Kragujevcu

V Kragujevcu leta 1945 je tamkajšnja mladina po vzoru olimpijske bakle dobila idejo, da bi 25. maja Titu za rojstni dan nesla darilo. Tito se je sicer rodil 7. maja, a so mu v dokumente zapisali napačen datum. Napake ni nikoli popravil in je tako 25. maj spremenil v državni praznik ter ga v zgodovino zapisal kot enega najmnožičnejših dogodkov v Jugoslaviji.

Prva štafeta leta 1945 je bila lesena, izdelal jo je delavec v podjetju Zastava, spremljala jo je v modro blago oblečena knjiga z debelim mesarskim papirjem, na katerega je 15 tisoč mladih iz Šumadije Titu poslalo svoje čestitke za rojstni dan. V celotnem obdobju je bilo izdelanih več kot 22 tisoč štafet. Tiste, ki jih je na koncu prejel Tito, danes hranijo v Muzeju Jugoslavije v Beogradu.

Na Titovo pobudo od leta 1957 Dan mladosti

Leta 1957 je bil na Titovo pobudo dan razglašen za dan mladosti, odtlej je Tito prejemal le še po eno štafetno palico. Do leta 1979 jo je sprejemal na stadionu JLA v Beogradu. Leta 1980 se je zaradi Titove smrti 4. maja v ljubljanskem kliničnem centru štafeta ustavila sredi poti po Hrvaški in bila položena na oder Skupščine SFRJ.

· Slovenija

Če iščete varstvo za otroke, je tukaj odgovor, kje ga najdete

Zadnja iz Slovenije

Zadnja štafeta je krenila leta 1987 iz Slovenije, zaradi slabega vremena jo je z dvodnevno zamudo 21. marca z vrha Triglava proti Beogradu prva pospremila alpinistka Marija Štremfelj v navezi z desetimi alpinisti. Tega leta je v Jugoslaviji izbruhnil škandal, potem ko je slovenski studio Novi kolektivizem za namene dneva mladosti predstavil plakat s predelano podobo nacističnega plakata iz leta 1936. Tega leta so tudi organizirali zadnje prireditve ob dnevu mladosti. Odmeven je bil koncert ob 30-letnici Štafete mladosti v Avditoriju Portorož. Na njem so nastopili Martin Krpan, Plavi orkestar, Riblja čorba in Parni valjak. 26. januarja 1988 je štafeto mladosti zveza socialistične mladine ukinila. Za nosilce štafete so bili izbrani mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno-političnem delovanju ali športu. Nošenje štafete je predstavljalo veliko čast; posebno pozornost so namenili prvemu in zadnjemu nosilcu, ki je štafeto predal Titu. Zadnjo štafeto je Titu 25. maja 1979 predala Sanija Hiseni, študentka iz Prištine.

· Kronika

Smrt reševalca: vložena obtožnica zoper povzročitelja nesreče

Slovenski nosilci štafete

Leta 1958 je Titu štafeto izročila tedaj 18-letna Stanka Gorišek (kasneje Kovačič) iz Štor, ki je bila zaposlena kot tajnica v Cinkarni Celje. Stanka Kovačič je kasneje postala ena najbolj priljubljenih pevk slovenske narodnozabavne glasbe. Leta 1965 ji je sledil gimnastični olimpionik Miroslav Cerar, že leto kasneje podporočnik JLA iz Trbovelj Mirko Anžel. Leta 1975 je ta čast doletela delavca Vojka Mahniča iz Izole, leta 1982 jo je tedanjemu predsedniku Zveze socialistične mladine Slovenije Bogiču Bogičeviću izročil Ciril Zaplotnik, kmet inovator iz Letenic pri Kranju.

Osebni arhiv

»Tudi danes bi potrebovali dan mladosti!«

Vprašanje o spominih na dan mladosti smo naslovili tudi na Združenje borcev za vrednote NOB Celje. Odgovor nam je poslal njihov predsednik Ludvik Stepančič. »Ko pomislim na maj v svoji mladosti, mi oživijo slike pohoda ob žici okupirane Ljubljane, ki smo se ga redno udeleževali 9. maja, in spremljanja poročil o gibanju štafete mladosti, ki je prišla na cilj 25. maja, na rojstni dan tovariša Tita. Oba dogodka sta bila medijsko močno podprta in ne spomnim se, da bi takrat posebej razmišljal o ozadjih teh dogodkov,« je povedal.

In dodal: »Sem pa o pomenu dneva mladosti razmišljal v letih pred razpadom Jugoslavije in še posebej med letoma 1991 in 1995, ko smo spoznavali resnice o mednacionalnih, medverskih in razvojnih razlikah med narodi v Jugoslaviji. Verjamem, da so nam prikrivane resnice poznali politični vodje tistega časa, ki so želeli s kulturnim inženiringom privzgojiti, preoblikovati, predvsem pa utrditi vrednote bratstva med mladimi. Tisoči mrtvih in tisoči razseljenih so žal dokaz, da projekt bratstva in enotnosti ni zdržal.

Zgodovinske zamere in zvrhana mera nacionalizmov vseh vrst so ob podpori nedobronamernih ›prijateljev‹ projekt pokopale, država je razpadla. A bi tudi danes potrebovali nove dneve mladosti v državi in širše v Evropi, a s pomembno razliko. Da vrednote francoske revolucije svoboda, enakost, bratstvo utrjujemo v demokratičnih ustanovah. Tam je prostor soočanja in iskanja poti k miru in srečnemu življenju.«

Osebni arhiv

Nostalgični spomini veterana vojne za Slovenijo

Srečko Križanec je veteran vojne za Slovenijo, ki vse se življenje živi v železarskih Štorah. Vso kariero je delal v Železarni Štore. Že 27. leto vodi veteransko organizacijo, častniško in borčevsko. Je tudi član Društva generala Rudolfa Maistra, veteranske organizacije Sever za celjsko območje in društva Vranov let, ki neguje vrednote vračanja in reševanja zavezniških sestreljenih pilotov.

Z veliko nostalgije se še danes spominja praznovanja dneva mladosti. Na ta dan ga vežeta dva nepozabna spomina iz otroštva, ko so otroci in starejši krajani pričakali štafeto v Štorah. Vedno so jo prinesli iz šentjurske strani, se spominja. »Leta 1962, ko je Tito praznoval 70. rojstni dan, so štafetno palico naredili rogaški steklarji iz kristalnega stekla. Štafeta je skozi Štore potovala še veliko let. Za otroke je bilo to nepozabno doživetje. To so spomini, ki nikoli ne zbledijo.«

Osebni arhiv

Skupni domovini služil kot Titov gardist

Spominja se, ko je v takratni skupni domovini Jugoslaviji na Dedinju v Beogradu služil vojsko kot Titov gardist. »Bil je 25. maj, dan mladosti leta 1974. Na stadionu JLA v Beogradu je bila glavna slovesnost v večernih urah. Ko je bil zaključek slovesnosti, se je Tito s spremstvom peljal proti Belemu dvoru na Dedinju. Mi, gardisti, smo v slavnostnih uniformah ob poti imeli častno stražo. Bil je zares enkraten dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabil. Tega leta je ljubljansko podjetje Tehnounion nabavilo nove motorje znamke BMW za njegovo spremstvo,« še pove naš sogovornik.

Ob tem se ozre še na današnje čase oziroma na to, da bi morali mlade o tem času zgodovine veliko bolje seznaniti. »Seveda bi jih morali o teh časih najprej poučiti najprej doma in vsekakor tudi v šoli. To je naša zgodovina, nikakor se je ne smemo sramovati. Boli me srce, ko nekateri pljuvajo po dolgem in počez čez Tita in nekdanjo domovino. Preveč dobro poznam zgodovino, da ne govorim kar tako,« še doda ob koncu pogovora Srečko Križanec.

Osebni arhiv

Spomini Celjanke Sergeje Ratej

Celjanka, tedaj še še ne 14-letna učenka OŠ Veljka Vlahovića (danes OŠ Lava) Sergeja Ratej, je leta 1979 Titu v Beogradu izročila darilo. Povedala nam je, da je zbor in organizacijo obiska predstavnika iz Slovenije urejala Zveza prijateljev mladine. »Zakaj je bila izbrana moja osnovna šola, ne vem, v šoli so me po posvetu izbrali učitelji kot najbolj uspešno učenko šole. Darilo sem Titu izročila v imenu pionirjev oziroma otrok Slovenije ob mednarodnem letu otroka. Darilo je izdelalo podjetje Aurea Celje.«

Zanimalo nas je, kako se spominja srečanja danes, 47 let kasneje? »Čeprav je od takrat minilo že veliko let, se ob 25. maju včasih še spomnim na te dogodke. S spremljevalko, predstavnico Zveze prijateljev mladine Celje, sva z letalom odpotovali v Beograd dan pred dogodkom. Takrat sem prejela tudi besedilo, ki sem ga povedala Titu ob predaji darila. Nekako takole je bilo: ›Drago tovariš Tito, v imenu otrok Slovenije ti izročam zlato značko …,‹« je povedala.

Na dan štafete se je pridružila drugim otrokom, ki so mu prav tako izročili darila kot predstavniki drugih jugoslovanskih republik. Sprejem je bil v rezidenci Beli dvor na Dedinju. »Ko je Tito prispel, smo mu izročili darila, on se je zahvalil in imel kratek govor. Tudi Tito nam je izročil darila, nato je sledila pogostitev. Proti večeru smo se odpeljali na stadion, na katerem je bila prireditev ob dnevu mladosti s predajo štafete. Naslednji dan sva se s spremljevalko vrnili domov in življenje se je vrnilo v normalne tirnice,« je še dodala.