TS

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Da jih ne zanimajo nižje položnice za komunalo ali ustanovitev pogajalske skupine, ki bi vodila dialog z investitorjem, ki načrtuje širitev deponije nenevarnih odpadkov v Tuncovcu v Rogaški Slatini, so na včerajšnji javni predstavitvi izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) odločno povedali tamkajšnji krajani. Ponovno so opozorili, da o javni obravnavi med lanskim oktobrom in novembrom, ko bi lahko dajali svoje pripombe in pobude, niso bili obveščeni. In dodali, da je po petih desetletjih odlaganja odpadkov v Tuncovcu čas, da njihova dolina zadiha.

· Novice

Rogaška Slatina: Poslovnežu dobiček, krajanom smeti, smrad in skrbi

Mnenj in pobud niso mogli dajati

Da gre le za predstavo za javnost, saj je obdobje javne razprave, ko bi lahko dajali svoja mnenja in pobude že poteklo, je bilo med drugim slišati iz dvorane, ko so predstavniki podjetja Masterplan in Deltaplan v imenu vlagatelja, podjetja LF iz Celja, krajanom predstavljali postopek sprejemanja OPPN.

Direktor in lastnik podjetja LF Jernej Rojc se z dejavnostjo ravnanja z odpadki ukvarja osem let, z območjem Tuncovec pa šest let. Tam njegovo podjetje odlaga nenevarne odpadke, ki ostanejo po mehanski obdelavi plastike. Gre za odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati ali drugače uporabiti. Med drugim gre za del odpadkov iz rumenega zabojnika.

Obstoječe odlagališče bo delovalo še do konca letošnjega leta, nato bo sanirano. Rojc si zato želi širitve deponije Tuncovec, kjer je predvideno odlaganje iste vrste odpadkov. Po njegovih besedah ne gre za širitev v novo smer, ampak za odgovorno nadaljevanje obstoječe dejavnosti, da se odpadki odložijo urejeno, pod nadzorom in na prostoru, ki se za to uporablja že dolgo, njegova namenska raba pa je predvidena v občinskem prostorskem načrtu (OPN).

Posip s pepelom o slabi obveščenosti

Da se posipajo s pepelom, saj morda javnost res ni bila dovolj obveščena o javni obravnavi predloga OPPN, je med drugim dejal svetovalec za ravnanje z nenevarnimi odpadki Mirko Šprinzer iz podjetja Deltaplan, ki skupaj z Bernardo Gotlin in Marinko Kunst iz podjetja Masterplan, za vlagatelja od leta 2024 pripravlja potrebne dokumente. Omenjeni so dejali, da so javnost sicer dvakrat vabili in sploh za javno razgrnitev pričakovali mnenja krajanov. Da niso ne od vlagatelja in ne od občine prejeli nobenih vabil po pošti in da je objava na občinski spletni strani premalo, so odgovorili jezni krajani.

TS

O smradu, podganah in krokarjih

Krajani so med drugim dejali, da je po 50 letih, odkar različni upravljavci v Tuncovcu odlagajo odpadke, čas za pripravo OPPN za zapiranje smetišča. Povedali so, da bližina deponij vpliva na širjenje smradu, kar je sploh moteče poleti, ko bi radi ljudje čas preživljali na svojih terasah. Če na prosto obesijo oblačila, prav tako smrdijo.

Najbližji sosed Blaž Halužan, je dejal, da je vlagatelj okoli območja, kjer je predvidena širitev, že postavil ograjo in posekal drevesa, kljub temu, da OPPN še ni sprejet. Kot neprijetne posledice življenja ob deponiji je omenil prisotnost krokarjev in podgan. »Smradu imamo dovolj. Lahko nam prodajate zgodbice, a jim ne bomo nasedli, smo odločno proti,« je izpostavil. In dodal, da želijo imeti mir.

LF bi sprejel tudi »domače« odpadke

Jernej Rojc je povedal, da je na območju posekal drevesa, ki jih je odčital logar. »To smo storili, da lahko izkopavamo glino, ki služi za utrjevanje brežin na odlagališču. Za ta dela ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Ograjo smo postavili zaradi varnosti. Vsako odlagališče mora biti ograjeno. Ob tem imamo tudi video nadzor.«

V dvorani je bilo med drugim slišati tudi razmislek, ali se lahko vlagatelj ob negativni odločitvi občinskega sveta glede sprejema predloga OPPN za širitev deponije odloči za odškodninsko tožbo. Nasprotniki širitve deponije pa so menili, da OPN predvideva namensko rabo zemljišč, a vlagatelju ne daje zagotovila, da bo OPPN sprejet.

»Tega ne želim komentirat, saj še vedno upam, da se bomo z lokalno skupnostjo lahko dogovorili. Pripravljeni smo jo poslušati. Odlagališče je lahko dobro za vse. Gre za degradirano območje, ki ga želimo po koncu obratovanja spremeniti tako, da bo služilo nekemu širšemu namen,« je dejal Rojc.

TS

Člani ekipe, ki so za njegovo podjetje predstavili predstavitev, so med drugim krajanom omenili, da je podjetje LF na deponiji v Tuncevcu pripravljeno odlagati odpadke iz slatinske občine. To, da odpadki ne bi romali drugam, bi se po njihovih besedah poznalo tudi pri postavkah na položnicah.

Ni še jasno, kdaj bo o tem odločal občinski svet

Razpravo je spremljalo več občinskih svetnikov. Željko Katalenić (Svoboda) je pojasnil, da skupaj še s sedmini člani občinskega sveta v opoziciji predloga OPPN za širitev deponije ne podpira. »Zakaj naš javni OKP ni odkupil tega zemljišča od steklarne? Verjetno bo kdaj potreba po prostoru z ravnanje z odpadki. Imamo javno podjetje, ki odpadke zbira v šestih občinah in del odpadkov vozi v Celje. Zasebnik pa odpadke z drugih koncev Slovenije vozi k nam.«

Občinsko svetnico Aleksandro Sašo Popit (Nestrankarska lista Gibanja za Rogaško Slatino) je zanimalo, če je župan mag. Branko Kidrič za sprejem OPPN ali ne.

Župan v razpravi ni sodeloval. Na vprašanje medijev je dejal, da bo občinska uprava vse skupaj preučila, a da točka glede odločanja o OPPN gotovo ne bo uvrščena še na februarsko sejo občinskega sveta.

»Odlagališče odpadkov je v Tuncovcu že več kot 50 let, torej dlje, kot sem jaz župan. Težko je pričakovati, da odlagališča tam kar naenkrat več ne bo.« Dodal je še: »Pred leti smo prisluhnili največjemu podjetju v našem okolju Steklarni Rogaška, da smo rezervirali območje za njihove odpadke. Kot občina nato nismo imeli vpliv na to, kaj se je kasneje dogajalo s spremembo lastništva tega zemljišča,« je dejal.

Pozabili na vključevanje javnosti?

Občinska svetnica Andreja Flucher (SD) je začudena, da je bila novembra na občinskem svetu v prvi obravnavi predvidena le seznanitev občinskih svetnikov s predlogom OPPN, ne pa tudi glasovanje o predlogu. »Zelo spretno so nas mislili peljati čez vodo,« je dejala.

Poudarila je, da sta pri pripravi prostorskih načrtov ključna preglednost in vključenost javnosti. A po njenih besedah tudi občinska statutarno-pravna komisija in odbor za cestno in komunalno infrastrukturo ob predstavitvi osnutka odloka o OPPN nista bila obveščena o razsežnostih predvidene širitve deponije. Podatke o tem naj bi izbrskala šele njena strankarska kolegica in ugotovila, da je nova odlagalna površina, kamor naj bi odložili 140.000 ton odpadkov, predvidena v velikosti 2.200 kvadratnih metrov, za kar sta predvidena posek gozdain ureditev nove deponijske ploščadi, visoke 9,4 metra.

Opozorila o čezmernem obremenjevanju okolja

Flucherjeva je pridobila je tudi mnenje ministrstva za okolje, ki glede na letna poročila o obratovalnih monitoringih odlagališč Tuncovec – novo in Tuncovec – OKP pravi, da odlagališči že več let čezmerno obremenjujeta okolje. Po besedah Flucherjeve je omenjeno ministrstvo tudi občini naložilo, naj pred umeščanjem novega možnega vira onesnaženja najprej zahteva izvedbo vseh potrebnih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja okolja na predpisano raven.

»Smo občane vprašali, kaj želijo? In čigav interes je pomembnejši, javni ali zasebni? Finančni ali okoljski ter zdravstveni? Bomo v Rogaško res namesto turistov raje vozili smeti?« je vprašala na predstavitvi.

Izpostavila je dvom, da bi lahko novo odlagališče v Tuncovcu sprejemalo odpadke iz lokalnega okolja, saj je Občina Rogaška Slatina za ta namen podelila koncesijo podjetju Simbio. Ter dejala, da nova deponija ne bo enake razsežnosti kot je obstoječa, saj je predvideno, da naj bi sprejela še enkrat toliko odpadkov.

Od kod se širi smrad?

Občani so novembra in tudi sedaj izpostavili, da se na območju, kjer deluje več deponij, širi smrad. Tam so zbirni center izvajalca obvezne gospodarske službe ravnanja z odpadki, podjetja OKP, trenutno delujoče odlagališče nenevarnih odpadkov in še eno zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov

Podjetje LF trenutno tam skladišči ceropit, mešanico pepela in blata iz čistilnih naprav oz. stranski produkt, ki služi kot prekrivka za prekrivanje odlagališča. Ko bo obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov zaprto (ob koncu letošnjega leta), bo ceropit uporabilo kot enega od materialov za prekrivane območja. Med drugim bo uporabilo tudi glino in gramoz. »Ko ceropit pripeljemo, ima neprijeten vonj. A ko ga vgradimo v telo, vonja ni več,« je dejal Rojc.

Se smrad, ki so ga izpostavili udeleženci predstavitve, širi iz zbirnega centra za komunalne in tudi biološke odpadke? Direktor OKP Rogaška Slatina Bojan Pirš pravi, da biološki odpadki ne smrdijo. »Morda je malo neprijeten vonj, ki spominja na vonj po silaži. Ko so na deponijo podjetja LF vozili ceropit, je bil neprijeten vonj. Takrat je OKP prejel veliko prijav, a četudi mi nismo vozili ceropita, smo se o tem pogovorili s podjetjem LF. Ima pa podjetje dovoljenje za uporabo tega materiala, ki je predviden za oblikovanje telesa deponije.« OKP Rogaška Slatina ima sicer dovoljenje, da lahko v kompostarni predela 1.200 ton odpadnega blata. A ker ima odpadno blato močan vonj, se s tem ne ukvarjajo.

Krokarji so težava, je dejal Pirš. OKP jih je preganjal na različne načine, tudi z zvokom, a neuspešno. Sedaj biološke odpadke prekriva z drobljenim lesom, a ptice vseeno prihajajo. Pirš je kot eno od možnih rešitev omenil postavitev zaščitne mreže.