Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po besedah Vriska številne kmetije zaradi težkih pogojev in razmer ostajajo brez naslednikov, saj se ti raje posvečajo drugim dejavnostim. Tudi trgovinski sporazum Mercosur, ki so ga predstavniki Evropske unije z južnoameriškim trgovskim blokom podpisali pred dnevi, bo po prepričanju sogovornika še dodatno povečal pritisk na odkupne cene in otežil položaj slovenskih kmetovalcev.

Na našem območju prevladujejo manjše kmetije in polkmetije

Glavne dejavnosti Kmetijske zadruge Celje, ki ima 85 članov, so odkup pitane živine, odkup mleka in proizvodnja hmelja. Deluje na območju občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, v katerih so kmetije v zelo hribovitih predelih. Na tem območju je zelo malo profesionalnih kmetij. Prevladujejo polkmetije, torej manjše hribovske kmetije, na katerih morata imeti eden ali dva družinska člana še službo, da lahko preživljata družino.

· Kmetijstvo

Savinjski kmetje ostro proti DPN: »Svoj teren najbolje poznamo mi«

V zadnjem obdobju, ko se na globalnem trgu dogajajo številne spremembe, ki niso v prid našim kmetovalcem, prav manjše in hribovite kmetije ostajajo brez naslednikov, opozarja sogovornik. »Mladi, ki izvirajo s kmetij, so izobraženi. Ker so delavni, brez težav dobijo zaposlitev. Marsikje tako starši ostanejo sami. Dokler še lahko kmetujejo in obdelujejo zemljo, to še počnejo. Nato hlev pogosto izpraznijo.« Dodaja, da ravninske obdelovalne površine morda dobijo najemnika. Zemljišča po hribovitih terenih pa postajajo vedno bolj zaraščena.

Andraž Purg

Obdelane površine in urejena krajina torej še zdaleč niso samoumevne. Kaj pa se v zadnjem času dogaja z našo samooskrbo? Še nekaj let nazaj, med epidemijo koronavirusa, smo kot družba o tem veliko govorili.

O samooskrbi je veliko govora. Zdaj ko je volilno leto, je to tudi tema v političnih krogih. A zaradi slabega poznavanja razmer v kmetijstvu gre predvsem za govorjenje na pamet. Naša država je samooskrbna z jajci in s perutninskim mesom. Samooskrbni smo tudi z govejim mesom, ki ga nekaj izvažamo in nekaj uvažamo. Govedoreja je sicer glavna kmetijska panoga v državi, a njen obseg zadnja leta upada. Na Celjskem ima naša kmetijska zadruga še zadovoljiv odkup, saj smo dober poslovni partner, živino nam ponujajo tudi kmetje z drugih območij. A žal pričakujemo, da bo proizvodnja govejega mesa na naših kmetijah v prihodnjih letih upadla.

Na področju sadjarstva imamo v državi velike težave, proizvodnja upada tudi zaradi naravnih nesreč. Na področju zelenjave slišimo v visokih političnih krogih veliko lepih besed, a v praksi je bolj malo postorjeno. Če potegnemo črto, je samooskrba iz leto v leto manjša.

Kaj se trenutno dogaja z odkupnimi cenami kmetijskih proizvodov?

Odkupne cene se spreminjajo iz tedna v teden. Pri govejem mesu je odkupna cena v zadnjem času precej stabilna, pričakujemo pa pritisk na zniževanje. Na ravni Evropske unije je parlament sprejel podpis sporazuma z Mercosurjem, združenjem južnoameriških držav. Evropsko gospodarstvo je zaradi svetovnih izzivov vedno bolj v krizi. Evropa želi v Južno Ameriko izvažati farmacevtske izdelke in avtomobile. Južnoameriške države nimajo drugega kot izjemno velike količine kmetijskih izdelkov. Ko bo sporazum zaživel, bo zagotovo prišlo do velikega pritiska na znižanje cen govejega mesa v EU. To bo prizadelo celotno unijo, še posebej Slovenijo in naše majhne kmetije.

Andraž Purg

Kitajska je razglasila 25-odstotne carine na mleko in mlečne izdelke iz EU. Cena mleka je že začela močno padati. O tem smo nedavno imeli sestanek v Mlekarni Celeia. Čeprav je to zadružna mlekarna, deluje na globalnem trgu. Če druge mlekarne znižujejo cene, tudi naša mlekarna ne more drugače. Majhni mlekarji, ki ne morejo vlagati v sodobne hleve, molzišča in robote za molžo, niso več konkurenčni. Na Celjskem vsako leto nekaj mlečnih kmetij opusti to dejavnost.

Rejci svinjine opozarjajo, da je odkupna cena mesa najnižja v zadnjih 12 letih, saj na borzi znaša 1,5 evra za kilogram mesa, medtem ko meso v trgovini stane od 7 do 8 evrov.

Pri proizvodnji prašičjega mesa v Sloveniji nismo več niti 30-odstotno samooskrbni. Pred nekaj leti so po manjših kmetijah še imeli nekaj prašičev za lastno uporabo, zdaj tega skoraj ni več. Na Celjskem se s to dejavnostjo ukvarja le tu in tam katera kmetija. Cene so tako nizke, da se kmetom to ne splača. Trgovci imajo na televiziji in drugod reklame z akcijskimi cenami, ko je cena za kilogram svinjskega stegna 3,99 evra. To meso večinoma prihaja iz Španije, ki je največja proizvajalka svinjine v Evropi. S takimi cenami noben naš kmet ne more zdržati. Kmetje opozarjamo na to, a pristojni ne storijo ničesar. Država bi na primer lahko dala več sredstev za promocijo slovenskih izdelkov. Trgovci so namreč izjemno močni pri oglaševanju, kar vpliva na to, da potrošniki posegajo predvsem po tujih prehrambenih izdelkih.

Prej ste omenili, da kmet, ki nima sodobne tehnologije, težko konkurira. Kakšna je kondicija kmetov za naložbe v kmetijstvu?

Nedavno so bili objavljeni rezultati razpisa za hribovske kmetije. Po mojih informacijah je bilo 80 odstotkov vlog zavrnjenih. Za vsako vlogo kmetje ponavadi najamejo nekoga, da jim jo napiše, priložiti morajo veliko dokumentacije ... Tako da so bili kmetje zelo razočarani. V državi je manjše število velikih kmetij, ki dosegajo pogoje razpisov, in te pogosto dobijo sofinanciranje, nekatere celo vsako leto. A od 80 do 90 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v državi je malih in srednjih kmetij, ki ne pridejo zraven na nobenem razpisu. Starejša generacija kmetov, ki je hodila še v službo, je še vlagala svoje plače v posodabljanje kmetij. Mlajša generacija ni več naklonjena temu, na kar že leta in leta opozarjamo. Tovarno je mogoče danes zapreti in jo čez nekaj časa spet odpreti. A ko bodo mlade generacije odšle s hribovskih kmetij, se bo območje zaraslo in tam ne bo nihče več kmetoval. Če ne bo korenitih sprememb, vrnitve ne bo.