Pregreto telo v vročini? Ta trik vas lahko ohladi v nekaj minutah
Ko temperature presežejo 38 stopinj, telo potrebuje pomoč. V dneh, ko v Sloveniji beležimo rekorde, smo preverili, kaj storiti, da telo ne pregori od vročine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vročina pritiska na naše kraje. Temperature se nevarno približujejo rekordnim vrednostim, pred nami so še najmanj dnevi z zelo visokimi temperaturami, ki bodo za telo predstavljale veliko obremenitev. V Celju so danes izmerili 38 stopinj Celzija, s čimer se je temperatura že zelo približala rekordu, ki so ga izmerili 8. avgusta 2013. Takrat se je živo srebro povzpelo do 39,7 stopinje Celzija.
Po trenutnih napovedih se bo podobno vroče vreme nadaljevalo še vsaj do četrtka. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da moramo v teh dneh še posebej paziti na svoje zdravje in pravočasno prepoznati znake pregretja telesa.
Kot poudarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko daljša izpostavljenost visokim temperaturam povzroči številne zdravstvene težave – od dehidracije in vročinskih krčev do vročinske izčrpanosti, omedlevice in v najhujših primerih tudi vročinske kapi.
Ko telo ne zmore več dovolj hitro oddajati toplote
Človeško telo ima zelo učinkovit sistem hlajenja – potenje. Ko temperatura okolice naraste, se telo začne hladiti z izhlapevanjem znoja, vendar pri ekstremni vročini ta mehanizem pogosto ni več dovolj učinkovit.
Prvi znaki, da je telo preobremenjeno zaradi vročine, so lahko:
- utrujenost in izčrpanost,
- glavobol,
- vrtoglavica,
- slabost,
- močna žeja,
- pospešen srčni utrip,
- občutek šibkosti.
Če opozorilne znake prezremo, se lahko stanje hitro poslabša.
Kako najhitreje ohladiti pregreto telo?
Ko občutimo, da nam vročina jemlje moč, je najpomembneje hitro zmanjšati toplotno obremenitev telesa.
Umaknimo se v senco ali hladen prostor
Prvi ukrep je umik iz vročine. Če smo bili dlje časa na soncu, poiščimo senco ali čim hladnejši prostor. Pri NIJZ svetujejo, da v vročih dneh prostore hladimo predvsem ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa preprečimo vdor vročega zraka z uporabo senčil, rolet ali žaluzij.
Pomaga tudi, da izklopimo nepotrebne električne naprave, saj tudi te oddajajo toploto in dodatno segrevajo prostor.
Ohladimo vrat, glavo in okončine
Hitro olajšanje lahko prinese lokalno hlajenje telesa. Pomagajo:
- hladna in vlažna brisača na vratu ali čelu,
- hlajenje zapestij in podlakti,
- hladna prha ali kopel.
Po priporočilih NIJZ lahko telo hladimo tudi s hladnimi, vlažnimi oblogami na glavi, vratu, rokah in nogah.
Ne čakajte na žejo – pijte dovolj tekočine
V vročini telo izgublja več tekočine zaradi potenja, zato ni dobro čakati, da začutimo močno žejo. Kot priporočajo na NIJZ, je najprimernejša pijača voda. Pijemo tudi takrat, ko žeje še ne občutimo. Pri večji telesni aktivnosti ali močnem potenju so potrebe po tekočini še večje.
Strokovnjaki odsvetujejo večje količine alkohola, kofeina in zelo sladkih pijač, saj lahko povečajo izgubo tekočine iz telesa.
Največje napore prestavimo na hladnejši del dneva
Vročina in fizični napor sta nevarna kombinacija. Pri telesni aktivnosti telo proizvaja dodatno toploto, zato se lahko pregrevanje pojavi hitreje. NIJZ svetuje, da fizično aktivnost na prostem omejimo in jo prestavimo v jutranje ali večerne ure, ko so temperature nižje. To velja tako za šport kot za delo na prostem.
Lahka oblačila in lažja hrana pomagajo telesu
V vročih dneh telesu pomagamo tudi z ustrezno izbiro oblačil. Najprimernejša so:
- lahka,
- ohlapna,
- zračna oblačila.
Pri prehrani NIJZ priporoča lažje obroke v manjših količinah, saj težka hrana dodatno obremenjuje organizem. Dobrodošla so živila z več vode, kot so sadje, zelenjava, solate in mlečni izdelki.
Kdo je zaradi vročine najbolj ogrožen?
Vročina lahko vpliva na vsakogar, vendar so nekatere skupine še posebej občutljive. Med bolj ogrožene sodijo:
- starejši,
- dojenčki in majhni otroci,
- nosečnice,
- kronični bolniki,
- ljudje z boleznimi srca, dihal ali ledvic,
- osebe, ki delajo na prostem.
Pri NIJZ opozarjajo, da moramo biti v vročinskih obdobjih še posebej pozorni na ljudi, ki živijo sami, in preveriti njihovo počutje.
Kdaj vročina postane nevarna?
Posebej pozorni moramo biti ob znakih, kot so:
- zmedenost,
- omedlevica,
- zelo vroča koža,
- huda slabost,
- motnje zavesti.
Ob sumu na vročinsko kap je treba osebo čim prej umakniti na hladno mesto in poklicati zdravniško pomoč. Če je oseba nezavestna, ji ne smemo dajati tekočine.
Ne pozabimo tudi na zaščito pred soncem
Najmočnejše sonce je običajno med 10. in 17. uro, zato se je v tem času najbolje zadrževati v senci. NIJZ svetuje zaščito s:
- pokrivalom,
- sončnimi očali,
- ustreznimi oblačili,
- zaščitno kremo z ustreznim zaščitnim faktorjem.
V vročini je pomembna tudi varnost hrane, saj se živila hitreje pokvarijo, zato jih moramo pravilno shranjevati v hladilniku. Posebno pozornost velja nameniti tudi shranjevanju zdravil.
Vročina bo minila, posledice pa lahko preprečimo
Temperature okoli 38 stopinj Celzija niso več le neprijetnost, ampak predstavljajo resno obremenitev za telo. Najpomembnejši ukrepi so preprosti: dovolj tekočine, umik pred vročino, hlajenje telesa in prilagoditev aktivnosti.
V naslednjih vročih dneh zato poslušajmo svoje telo. Pravočasna reakcija lahko prepreči, da bi se običajna poletna vročina spremenila v nevarno zdravstveno težavo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
