Kakšen zrak dihamo - se bomo zadušili tudi po lastni krivdi?
Ko v Celju zaudarja, ljudje največkrat pomislijo na industrijo in izpuste, toda še vedno so največji onesnaževalci zraka promet in pozimi kurilne naprave.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Inšpektorji so v preteklem obdobju na Celjskem ugotovili kar nekaj kršitev, saj tudi ljudje kurijo tisto, česar ne bi smeli, in ne upoštevajo pravil. To je njihov delež pri onesnaženosti zraka. Za pojav povišanih vsebnosti onesnaževal v zraku so pomembni še podnebne spremembe, meteorološki pojavi, fizikalno-kemijski procesi pretvorbe snovi v zraku in topografija. Torej onesnaženosti zraka ne moremo ocenjevati enoznačno.
V zraku so tudi težke kovine. Poročilo Agencije RS za okolje iz leta 2024 kaže, da so bile vrednosti arzena, niklja, kadmija in svinca v Celju nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti. Isti podatki kažejo, da so bile te vrednosti nekoliko višje od vrednosti istih kovin kot v drugih krajih. Kakšen je torej sklep? Ni kriva le industrija. Vsak posameznik lahko prispeva k čistemu zraku.
Nekateri se požvižgajo na pravila
Inšpektorat za okolje in energijo je v začetku leta končal akcijo nadzora nad obratovanjem naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje zunanjega zraka. Z akcijo je želel zagotoviti usklajenost obratovanja naprav s predpisanimi mejnimi vrednostmi ter z zahtevami okoljevarstvenih dovoljenj in predpisov s področja izpustov snovi v zrak, pri čemer je agencija za okolje za leto 2024 zaznala preseganja izpustnih mejnih vrednosti ali druga odstopanja.
V okviru akcije je bilo izvedenih 26 inšpekcijskih pregledov. V približno polovici primerov so bile ugotovljene kršitve, vendar se je število zavezancev, ki so presegali mejne vrednosti izpustov v primerjavi z letom 2024, opazno zmanjšalo. Inšpektorji so upravljavcem z odločbami odredili ukrepe za odpravo nepravilnosti. Med ukrepi je predvsem prilagoditev obratovanja naprav ali izvedba meritev izpustov pri pooblaščenih izvajalcih meritev.
Kdo je bil pod drobnogledom?
Pod drobnogledom so bile predvsem pravne osebe, torej podjetja.
»Dodajamo, da vsakoletna akcija poteka na podlagi prejetega Arsovega programa, in sicer naprav ter njihovih upravljavcev, pri katerih so bila iz letnih poročil o trajnih (in občasnih) meritvah izpustov snovi v zrak ugotovljena preseganja mejnih vrednosti iz izpustov in pri katerih so bile ugotovljene druge nepravilnosti pri izvajanju meritev. Cilj akcije je zagotoviti usklajenost obratovanja naprav s predpisanimi mejnimi vrednostmi ter z zahtevami okoljevarstvenih dovoljenj in predpisov s področja izpustov snovi v zrak. V teh primerih je nadzor opravljen s področja Zakona o dimnikarskih storitvah,« so nam pojasnili na pristojnem inšpektoratu.
V akciji je bilo obravnavanih 43 zavezancev, skupaj je bilo opravljenih 26 inšpekcijskih pregledov. »Od obravnavanih 43 zavezancev so bila v petih primerih izdana opozorila, zaradi ugotovljenih kršitev je bilo izdanih deset odločb (od tega ena z drugega delovnega področja). V petih primerih so bile kršitve odpravljene pred izdajo odločbe, zato so postopek ustavili, kršitve v štirih primerih niso bile ugotovljene, v enem primeru je bilo ugotovljeno, da zavezanec ne obratuje več, v osemnajstih primerih ugotovitveni postopki do konca akcije še niso bili končani,« so še pojasnili inšpektorji.
Na območju Celja je bila v enem primeru kršitev odpravljena pred izdajo odločbe, zato so inšpektorji postopek ustavili. Na našem območju sta bila izdana še opozorilo in odločba. V drugih primerih do konca akcije ugotovitveni postopek še ni bil končan.
In lastniki hiš?
Na inšpektoratu dodajajo nekaj opozoril tudi za domača kurišča oziroma kurilne naprave, ki so prav tako vir onesnaževanja.
»Ustrezno stanje malih kurilnih naprav tako z vidika varnosti za uporabnika kot z vidika dovoljene obremenitve okolja zagotavljajo z rednim izvajanjem vseh predpisanih dimnikarskih storitev. Te obsegajo pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, meritve dimnih plinov, odstranjevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov v evidenco. Primernost malih kurilnih naprav za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje preverjajo z rednimi pregledi dimnikarji, ki imajo pridobljeno licenco za izvajanje dimnikarskih storitev na podlagi izkazanih ustreznih kvalifikacij,« dodajajo.
V okviru rednega pregleda namreč dimnikar ugotavlja tudi ustreznost lesnega goriva in morebitno rabo nedovoljenega goriva ali goriva, za katero mala kurilna naprava ni načrtovana. Dimnikarji preverijo tudi prisotnost katranskih oblog v kurilni in dimovodni napravi, saj so te obloge tudi posledica uporabe neustreznega goriva oziroma neustrezne rabe kurilne naprave, in potrebnost njihovega odstranjevanja.
Ne čistijo dimnikov in kurilnih naprav
Če dimnikar med izvajanjem dimnikarskih storitev ugotovi pomanjkljivosti, kot so zmanjšana požarna varnost, preseganje mejnih vrednosti izpustov snovi v zrak ali tveganje zastrupitve z ogljikovim oksidom, predlaga uporabniku dimnikarskih storitev ukrepe in rok za njihovo odpravo.
»Po preteku tega roka dimnikar preveri odpravo pomanjkljivosti. Če niso odpravljene, obvesti pristojno inšpekcijo, ki zoper uporabnika ustrezno ukrepa. Tudi če dimnikar oceni, da uporabnik dimnikarskih storitev v mali kurilni napravi uporablja nedovoljeno gorivo, mora o tem takoj obvestiti pristojno inšpekcijo,« pojasnjujejo na inšpektoratu.
Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah, ki je izdana na podlagi Zakona o dimnikarskih storitvah, določa globo od 60 do 100 evrov, če lastnik male kurilne naprave uporablja nedovoljeno gorivo. Inšpektorji izvajajo tovrstne nadzore na območju celotne države, nadzori obsegajo tako izvajalce dimnikarskih storitev kot uporabnike malih kurilnih naprav. Inšpekcijski nadzori so lahko tudi izredni, torej tudi v primeru prejetih prijav zaradi domnevne uporabe nedovoljenega goriva ali domnevno neustreznih izpustov iz malih kurilnih naprav.
»Če inšpektorji v inšpekcijskem postopku ugotovijo uporabo nedovoljenega goriva, njegovo uporabo prepovejo,« so pojasnili na inšpektoratu.
Inšpektorji na terenu velikokrat zaznajo, da ljudje ne zagotavljajo izvajanja dimnikarskih storitev. O tem smo že večkrat poročali, saj na to opozarjajo tudi dimnikarji. Redno čiščenje dimnikov in pregled malih kurilnih naprav sta pogoja za neoporečno in varno obratovanje male kurilne naprave, hkrati je izogibanje temu pogosto razlog za neustrezne izpustov. Inšpekcija za okolje ne vodi seznama opravljenih nadzorov glede na vrsto kršitve, zato nam podatkov o številu opravljenih nadzorov v zvezi z rabo ustreznih goriv ni mogla posredovati. V zadnjih petih letih je bilo izdanih devet odločb o prekršku na podlagi uredbe o izpustih snovi v zrak iz malih kurilnih naprav zaradi uporabe neustreznega goriva v mali kurilni napravi in 650 na podlagi Zakona o dimnikarskih storitvah, večina je bila povezana s tem, da ljudje niso zagotovili dimnikarskih storitev.
Ni res, da je na podeželju zrak čistejši kot v mestu
V Agenciji Republike Slovenije za okolje pravijo, da je težko določiti, katere občine so najbolj problematične, saj vse niso pokrite z meritvami. Trditev, da je zrak na podeželju kot v mestih ne drži. V zimskem obdobju je kakovost zraka v večjih mestih, v katerih imajo prebivalci daljinsko ogrevanje, pogosto boljša kot na podeželju, na katerem iz vsakega dimnika izhaja dim, ki onesnažuje zrak. Praviloma je zrak bolj onesnažen v zaprtih dolinah in kotlinah, v katerih ga veter težje izpiha.
Primorska regija je zaradi prevetrenosti redkeje izpostavljena slabemu zraku, vendar to ne pomeni, da tam slabega zraka nikoli ni. Poseben primer je mestna občina Velenje, ki ji marsikdo zaradi Termoelektrarne Šoštanj pripisuje bolj onesnažen zrak. Vendar stalne meritve, ki jih Arso izvaja v tej občini, kažejo, da je število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 med vsemi slovenskimi mestnimi občinami tam daleč najnižje. »Razlog za to je velika pokritost z daljinskim ogrevanjem,« pravijo v Agenciji RS za okolje.
Arso je lani za Celjsko kotlino izdal dve opozorili o povišanih ravneh delcev PM10, in sicer 10. in 24. februarja. Zrak je najbolj onesnažen v hladnem obdobju leta, ko so aktivna mala kurišča in vremenske razmere neugodne za razredčevanje izpustov. Takrat je zrak prekomerno onesnažen z delci PM10 in PM2.5. »V poletnem delu leta se soočamo s prekomerno onesnaženostjo zraka z ozonom. Zrak onesnažujejo še dušikovi oksidi, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, benzen, kovine, benzo(a)piren … Vse to so onesnaževala, ki jih je treba po zakonodaji spremljati v zunanjem zraku,« pojasnjujejo v Arsu, v katerem jasno dodajajo, da so v zraku tudi težke kovine. Zato je treba po zakonodaji v zunanjem zraku spremljati tudi prisotnost arzena, kadmija, niklja in svinca.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
