Boštjančič: Nekateri predstojniki organov so pri ukrepih izgubili kompas
Klemen Boštjančič, minister za finance, ki opravlja tekoče posle, je spregovoril o razmerah na področju javnih financ.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kot je dejal takoj v uvodu, v zadnjem času poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ, zato je jasno povedal: "Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno. Daleč od tega. Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, odgovorna politika pa mora na te pritiske reagirati pravočasno in resno. To ni nobena slovenska posebnost, ampak realnost Evrope."
Minister je poudaril, da se vse od obdobja covida države v Evropski uniji soočajo z neprekinjenim nizom kriz. Po epidemiji je sledila energetska kriza, nato inflacijski pritiski, trgovinske vojne, motnje na trgih energentov in surovin ter povečani stroški financiranja. "Zato smo se finančni ministri EU na zadnjem sestanku v Bruslju ta teden največ pogovarjali prav o ukrepih zaradi energetske krize in posledicah, ki jih ukrepi imajo na fiskalne politike vseh držav," je dejal Boštjančič.
Slovenija tretja v EU po višini pomoči
Kot je izpostavil, je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno. Potrebujemo pa fiskalni prostor, da bomo to lahko počeli tudi naprej."
Boštjančič je povedal, da odzivanje ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna ni nobena izredna situacija, ampak ena osnovnih nalog ministrstva. Zato so resorjem tudi poslali poziv k pripravi ukrepov. Kot je dejal, največja odstopanja trenutno beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar ni presenetljivo.
"Gre za področji, kjer smo v zadnjih letih zavestno namenili več sredstev. Res pa je, da so nekateri predstojniki organov izgubili kompas pri ukrepih, ki so bili mišljeni kot možnost in ne kot pravica. Seveda je tudi njihova odgovornost in ogledalo," je povedal finančni minister in dodal, da morajo biti pošteni do ljudi.
Premalo predlogov za krčenje proračunskih odhodkov
"Zavedamo se, da so te spremembe trajne, zato je prav, da rezerve iščemo tam, kjer je to mogoče. Scenarij, ki smo ga poslali v Bruselj, bi držal v primeru, če se nič ne spremeni. Mi delamo na tem, da do sprememb pride." Po njegovih besedah so dobili premalo predlogov, odzvalo se je 10 ministrstev in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato bodo institucije ponovno pozvali, da so odgovorne in samokritične, nato pa bodo predlagali možne ukrepe.
Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto.
Z zaskrbljenostjo spremljamo predlog interventnega zakona
"Danes apeliram na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo po izteku tega mandata. Ne mislim samo na ukrepe pri omejevanju porabe proračunskih porabnikov, ampak predvsem na predlog interventnega zakona. Na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljamo predlog tega zakona, predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot bi bili še vedno v predvolilnem obdobju," je govoril Boštjančič in dodal, da številni ekonomisti opozarjajo, da predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov.
Fiskalni svet sicer še naprej opozarja na visoko rast odhodkov. Danes je objavil, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v državnem proračunu znašal 423 milijonov evrov in je bil s tem za 147 milijonov evrov večji kot v enakem lanskem obdobju. Po veljavnem proračunu naj bi sicer primanjkljaj v celotnem letu 2026 znašal 2,1 milijarde evrov.
Lahko bi se česa naučili
Minister v odhodu je opozoril, da Slovenija že ima zgodovinsko izkušnjo tega, kako hitro se lahko fiskalni prostor zoži, če se sprejemajo davčne razbremenitve brez jasnega pokritja prihodkov, kot je bilo med letoma 2006 in 2008. "Mislim, da bi se lahko iz tega nekaj naučili," je dejal in pristavil, da fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra za finance, ampak pomeni zaščito države.
"V tem mandatu smo ves čas imeli zaupanje mednarodnih finančnih institucij, najboljše bonitetne ocene. Ko smo prevzeli posle, smo bili daleč od 3-odstotnega primanjkljaja, čeprav so danes ti isti ljudje najbolj glasni kritiki proračunskega stanja."
Kot je povedal, bodo na ministrstvu še naprej odgovorno upravljali javne finance, pravočasno opozarjali na tveganja in skrbeli, da Slovenija ostane stabilna, socialna in razvojno usmerjena država. Hkrati je pozval državljane, da si na spletni strani proracun.gov.si sami ogledajo vse podatke, tako aktualne kot tiste za prejšnja leta. "Tam si lahko vsak ustvari svoje mnenje o tem, kaj govorijo številke in kaj ustvarja politična ali medijska propaganda."
Rezerve v učinkovitosti dela v javnem sektorju
Očitke, da je k javnemu primanjkljaju pripomogla plačna reforma, je zavrnil in opozoril, da je del stroškov dela neposredno resda povezan s tem, saj so plačna nesorazmerja začeli popravljati po 15 letih, del pa bi rasel tudi sicer.
"Če zaposliš nove ljudi v zdravstvu, šolstvu, raziskovalnih dejavnostih, socialnih zavodih, to pomeni večje stroške dela," je povedal in tudi dodal, da je po njegovo veliko rezerv v učinkovitosti dela vseh v javnem sektorju.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
