Analiza Elesa: Koliko plačujemo za elektriko v primerjavi z drugimi v EU?
Eles je v analizi ugotovil, da je bila Slovenija z vidika cen elektrike v lanskem letu v ugodnem položaju. Pozivajo k dvigu omrežnine.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Analiza Elesa pod črto razkriva, da so bile končne cene elektrike v Sloveniji lani v povprečju šeste najnižje med članicami EU. Kar zadeva negospodinjski odjem, pa so bile cene desete najnižje v EU. Ta dva podatka po njihovih navedbah kažeta, da je bil položaj Slovenije na tem področju še ugodnejši kot v letu 2024.
Pri končnih cenah za gospodinjski odjem je položaj Slovenije na lestvici članic EU dodatna tri mesta ugodnejši kot v letu 2024, pri končnih cenah za negospodinjski odjem pa pet mest ugodnejši, v analizi, ki temelji na zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ugotavlja direktor Elesa Aleksander Mervar.
Povprečne končne cene za gospodinjstva so bile v EU leta 2025 za 47,9 odstotka višje kot v Sloveniji, za negospodinjski odjem pa za 17,1 odstotka. Ob tem so se končne cene v Sloveniji za obe vrsti odjema lani gledano na celotno leto znižale bolj kot v povprečju EU in slovenskih sosedah.
S tem v zvezi je Mervar opozoril na učinek regulacije cen. Če bi imeli v letu 2024 sproščene cene električne energije za gospodinjski odjem, bi bili rezultati primerjalne analize pri končnih cenah v letu 2025 namreč še bistveno boljši.
Veleprodajne cene
Mervar se v svoji analizi posveti tudi veleprodajnim cenam električne energije. Pri gospodinjskem odjemu so se te lani v Sloveniji glede na leto 2024 ob izteku regulacije povišale pri vseh odjemnih skupinah, povprečje cen tako v EU kot v sosednjih državah pa se je znižalo.
V letu 2024 smo imeli v Sloveniji v povprečju desete najnižje veleprodajne cene električne energije, lani pa trinajste. Povprečni stroški električne energije v EU za gospodinjski odjem so bili leta 2025 za 20,4 odstotka višji kot v Sloveniji.
Pri veleprodajnih cenah za negospodinjski odjem pa je bil po drugi strani v Sloveniji zabeležen večji padec cen kot v EU in v sosednjih državah, pri čemer je bilo znižanje največje v skupini, ki predstavlja največje industrijske in negospodinjske porabnike električne energije. Cene električne energije v tej skupini so bile za petino nižje kot v letu prej.
V letu 2024 so bile veleprodajne cene za negospodinjski odjem v povprečju devetnajste najnižje med članicami EU, lani pa šestnajste najnižje. Povprečni stroški električne energije za negospodinjski odjem so bili lani v EU za 5,2 odstotka nižji kot v Sloveniji.
Eles poziva k dvigu omrežnine
Mervar ob tem opozarja, da je omrežnina v Sloveniji ena najnižjih v EU, tako za gospodinjski kot negospodinjski odjem. Delež omrežnine v končnih cenah električne energije je bil tako z 12,4 odstotka tretji najnižji v uniji, nižji je le na Cipru in v Grčiji. Delež nabavnih cen v končnih cenah električne energije pa je s 63,2 odstotka po drugi strani eden najvišjih v EU, višji je le na Irskem, v Luksemburgu, v Grčiji in Bolgariji.
Višino končnih cen električne energije v Sloveniji tako narekuje predvsem nabavna cena električne energije, omrežnina pa na konkurenčnost slovenskih cen elektrike deluje ugodno.
Omrežnina za gospodinjski odjem se je lani v primerjavi z letom 2024 v povprečju znižala za 27,4 odstotka in bila v povprečju šesta najnižja v EU. V EU kot celoti in v slovenskih sosedah pa so se povprečne omrežnine za gospodinjski odjem lani zvišale in bile v povprečju EU za 82,1 odstotka višje kot v Sloveniji.
Povprečna omrežnina za negospodinjski odjem se je lani glede na leto 2024 v Sloveniji znižala za šest odstotkov, v EU in sosednjih državah pa se je v povprečju zvišala za devet odstotkov. V povprečju je bila omrežnina v Sloveniji četrta najnižja v EU, medtem ko je bila leta 2024 sedma najnižja. Povprečne omrežnine za negospodinjski odjem so bile v EU lani za 101,2 odstotka višje kot v Sloveniji.
Glede na majhnost slovenskega elektroenergetskega sistema je takšen položaj Slovenije glede omrežnine po Mervarjevi oceni nelogičen, saj načeloma velja pravilo, da vzdrževanje manjšega elektroenergetskega sistema terja višje stroške kot vzdrževanje večjega elektroenergetskega sistema. Dodatno so rezultati analize po Mervarjevem mnenju nelogični ob dejstvu, da velja slovensko prenosno omrežje za eno izmed treh najbolje razvitih v EU.
Mervar: Percepcija je napačna
Eles je pred dnevi objavil tudi ločeno Mervarjevo analizo področja omrežnin. Poleg tega, da omrežnina dejansko veliki večini gospodarstva izboljšuje konkurenčni položaj, Mervar ugotavlja tudi, da je zaznava večinskega dela javnosti, da so omrežninske dajatve visoke in so se z omrežninsko reformo oktobra 2024 še povečale, napačna.
Dejansko so bili omrežninski prihodki lani po njegovih navedbah za več kot 13 odstotkov oz. za okoli 47,5 milijona evrov nižji kot leta 2023. V primerjavi z letom 2016 pa so se realno znižali za skoraj 117 milijonov evrov.
Potrebna vlaganja v distribucijsko in prenosno omrežje so medtem po drugi strani zelo velika, opozarja Mervar. Na distribucijski ravni so v povprečju tudi 100 in več odstotkov višja od povprečja izvedenih vlaganj v letih 2016 do 2023.
Glede na to, tako Mervar, bi pričakovali, da se letni omrežninski prihodki povečujejo, situacija pa je ravno nasprotna. In podobno naj bi bilo v naslednjih letih. Omrežnine v Sloveniji že vrsto let zaostajajo za inflacijo in dejanskimi potrebami, opozarja Mervar in poziva k bistvenemu dvigu tarif. V nasprotnem primeru omrežje ne bo moglo slediti vse večjim potrebam po elektriki, kar za Slovenijo pomeni razvojno stagnacijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
