Nik Jarh

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Bobnenje in nabijanje žoge mi doni po celi hiši. Tako je vsak dan, vse do večera. Stanje je nevzdržno,« pravi Uroš Kralj, ki živi tik ob novozgrajenih športnih igriščih pri osnovni šoli v Rimskih Toplicah. Ob tem opozarja na številne postopkovne nepravilnosti umeščanja igrišč, pomanjkanje transparentnosti in na odločitve, ki naj bi bile sprejete mimo zakonodaje in brez vključevanja javnosti. Spor je že pristal na upravnem sodišču, proti odgovornim osebam so bile vložene kazenske ovadbe, primer domnevne nezakonite gradnje oziroma postopkov preverja tudi policija. Občina Laško in Upravna enota (UE) Laško medtem očitke glede domnevnih nezakonitostih zavračata.

Jedro spora sega v leto 2024, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje za ureditev športnih površin ob OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Kot navaja Kraljev pooblaščenec Milko Škoberne, obstajajo razlogi za utemeljen sum, da so odgovorne osebe Občine Laško in UE Laško izrabile svoj položaj in prestopile meje uradnih pravic ter s tem zavestno kršile zakone ali druge predpise, opustile nadzor oziroma so nevestno ravnale, s čimer so občanom Rimskih Toplic povzročile škodo. Pri izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja (ki ga je UE Laško 13. februarja 2024 za gradnjo igrišč izdala Občini Laško) so bili po navedbah Škoberneta zavestno in hote kršeni gradbena zakonodaja in občinski prostorski akti.

Po njegovih navedbah ni bilo javne razgrnitve, javne razprave ali predstavitve projekta. Osebe, ki so imele pravni interes, tako niso mogle sodelovati v postopku sprejemanja gradbenega dovoljenja. »V Občini Laško so utemeljevali, da projekt na krajane ne bo vplival ter da so igrišča namenjena predvsem šoli, kar ne drži, saj je občina v dopisu z dne 21.7.2025 med drugim napisala, da so to javne površine in jih lahko da v najem ali v uporabo,« pravi Uroš Kralj.

Nik Jarh

Projekt izveden brez ustreznega prostorskega akta?

Uroš Kralj je na domnevne nezakonitosti Novi tednik sprva opozoril anonimno, saj tedaj še ni imel vseh dokazov, pravi, zdaj se je odločil, da spregovori javno.

Pregled občinskih odlokov naj bi po njegovih navedbah pokazal, da Občina Laško za območje Rimskih Toplic nima veljavnega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), temveč zazidalni načrt, ter da naj bi kljub temu projekt vodila, kot da je prostorska dokumentacija ustrezna. Tako sta košarkarsko in odbojkarsko igrišče po besedah Kralja in njegovega pooblaščenca zgrajeni na napačnih parcelah tudi velikosti igrišč naj ne bi bile skladne z odlokom.

Na Občini Laško po njunih navedbah obstaja načrt sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za Rimske Toplice, a da ta nikoli ni bil uzakonjen z ustreznim občinskim odlokom. Pri čemer tudi ta načrt ne predvideva igrišč za košarko in odbojko na parceli, kamor so ju umestili. Igrišči sta zgrajeni na zelenici, ki je bila prej kmetijsko zemljišče s statusom parka, s čimer je bil uničen zeleni pas okoli osnovne šole, opozarjata.

Po navedbah Kralja Občina Laško za spremembo namembnosti prvovrstnega kmetijskega zemljišča v zazidljivo parcelo ni pridobila soglasja kmetijskega ministrstva (Kralj omenja odločbo občine št.090-01/2025 z dne 16.6.2025, kjer je priznala, da z omenjeno dokumentacijo ne razpolaga), zato naj bi kmetijsko parcelo z oznako 955/7 izbrisala in ustvarila dve novi zazidljivi parceli 955/14 in 955/15, tudi slednje brez soglasja pristojnega ministrstva.

»Zaradi kršitve 53. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Laško iz leta 2018 ter Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko izgradnjo v Rimskih Toplicah iz leta 2001 je prišlo do tega, da košarkarsko igrišče in igrišče za odbojko nista zgrajeni na parcelah, kot to opredeljuje navedena zakonodaja, medtem ko tenis igrišče sploh ni bilo zarisano v veljavnem zazidalnem načrtu, kakor tudi ni načrtovano v projektni dokumentaciji, objavljeni na portalu javnih naročil, in ne sodi v sklop šolskih igrišč. Igrišči za košarko in odbojko sta tudi nedovoljeno zgrajeni pred okni učilnic nižje stopnje, kar je v nasprotju z navodili ministrstva,« navaja Škoberne.

Ob tem opozarja, da so bili igrišča in parkirišča ter vse ostale novo zgrajene površine in pomožni objekti pretežno zgrajeni že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in naknadno legalizirani.

Očitek o oškodovanju občinskega proračuna

Posebej po navedbah Kralja izstopa teniško igrišče, ki naj bi po dokumentih stalo dobrih 133 tisoč evrov, v aneksu št. 3 je bilo zanj namenjenih še dodatnih nekaj več kot 112 tisoč evrov. »Občina je v svojem poročilu očitno namerno zavajala občinski svet, saj je napisala, da je igrišče stalo 133 tisoč evrov, pri čemer aneks št. 3 ni nikjer omenjen.«

Uroš Kralj opozarja, da igrišče za tenis sploh ni bilo predvideno v projektu športnih igrišč niti v dokumentaciji, in da je zgrajeno nezakonito. Poudarja, da je igrišče zaklenjeno in ga lahko uporablja le društvo DTV Partizan, čeprav je bilo financirano iz javnih sredstev. »Z nezakonito izgradnjo tenis igrišča je prišlo do oškodovanja občinskega proračuna za dobrih 245 tisoč evrov, za kolikor je bilo neupravičeno obogateno športno društvo DTV Partizan, na katerega je bilo preneseno upravljanje igrišča,« dodaja Milko Škoberne. Pogodba je bila podpisana 11. avgusta 2025.

S tem denarjem bi lahko bile zgrajene zunanje tribune, ki so bile predvidene v projektni dokumentaciji, in notranje tribune v športni dvorani, pravi Uroš Kralj in dodaja, da je Občina Laško prostor za izgradnjo teniških igrišč športnemu društvu ponudila drugo zemljišče, kjer bi dobili dve teniški igrišči ter dodatno igrišče za igranje trojk, a naj bi v društvu to zavrnili in vztrajali pri umestitvi igrišč pri šoli.

Kralj: »Nisem proti igriščem, sem proti kršitvam.«

»Otroci in krajani si igrišča zaslužijo. Ampak ne na tak način, mimo zakonov, mimo ljudi in mimo zdrave pameti,« pravi Uroš Kralj. Dodaja, da je o postavitvi igrišč odločalo šest ljudi v kraju, kar je razvidno iz zapisnika št. 032-08/2018 z dne 23.3.2018.
Poudarja, da so vse njegove izjave o nezakoniti gradnji podkrepljene z dokazi. Zaveda se, da bo bitko težko dobiti, a odnehati ne namerava. »Pišem vsem inšpektoratom, ministrstvom, pošiljam dokaze, zahtevam ukrepanje. Vem, da imajo pristojnosti.«

In kakšen pravni izid pričakuje? Da bo gradbeno dovoljenje razveljavljeno in da bo postopek umestitve igrišč izveden na novo, skladno z zakonodajo in ob vključitvi javnosti. Nato naj bi sledilo urejanje na terenu. V skrajnem primeru bi to lahko pomenilo tudi odstranitev že zgrajenih igrišč …

Občina Laško brani zakonitost postopka

Občina Laško vztraja, da je bil ves postopek umeščanja igrišč v prostor izveden zakonito. Očitke tako odločno zavrača.

Na vprašanje, zakaj občina ni izvedla javne razgrnitve projekta športnih igrišč, odgovarja, da je javna razgrnitev obvezna v fazi priprave in sprejemanja prostorskih aktov in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za posamezen projekt: »Za obravnavano območje je bil zazidalni načrt sprejet že leta 2001, pri čemer je bila takrat tudi izvedena javna razgrnitev. Projekt športnih igrišč je bil pripravljen in izveden v skladu s tem veljavnim prostorskim aktom, zato v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja dodatna javna razgrnitev ni bila predpisana.«

OPPN ni pogoj

V Občini Laško zavračajo tudi navedbe krajana, da občina za območje Rimskih Toplic nima veljavnega OPPN-ja, temveč le zazidalni načrt, ter da sta košarkarsko in odbojkarsko igrišče zgrajeni na napačnih parcelah.

»Za obravnavano območje velja zazidalni načrt, ki je bil sprejet v času, ko institut OPPN še ni obstajal. Takšni prostorski akti ostajajo veljavni in predstavljajo ustrezno pravno podlago za načrtovanje in izvedbo posegov v prostor. Veljavnost prostorskega akta torej ni pogojena izključno z obstojem OPPN-ja, saj lahko območje urejajo tudi starejši, a še vedno veljavni akti. Zazidalni načrt hkrati določa tudi dopustne tolerance, med drugim pri velikosti in legi zunanjih igrišč, komunalne in prometne infrastrukture ter drugih ureditev, če gre za strokovno utemeljene rešitve, ki ne porušijo celotne zasnove območja. Projektno dokumentacijo za igrišča so pripravili pooblaščeni strokovnjaki in je bila usklajena z veljavnimi prostorskimi akti in s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora. Na tej podlagi so bile določene tudi lokacije in velikosti igrišč, ki so skladne z dopustnimi okvirji veljavne zakonodaje in prostorske dokumentacije,« pojasnjujejo v občinski upravi.

Parcela zazidljiva že pred letom 1989

Glede spremembe namembnosti parcele 955/7, soglasja kmetijskega ministrstva in razdelitve omenjenega zemljišča na dve novi zazidljivi parceli v občini pojasnjujejo, da je bilo zemljišče kot zazidljivo opredeljeno že pred letom 1989, zato sprememba namembnosti v okviru obravnavanega projekta ni bila predmet posebnega postopka.

Nik Jarh

»Vsi postopki, potrebni za izvedbo projekta, so bili vodeni skladno z veljavno zakonodajo in v sodelovanju s pristojnimi ustanovami. Morebitna soglasja so sestavni del upravnih postopkov in pripadajoče dokumentacije, ki jo vodi pristojni organ,« pravijo. Kot dodajajo, je do delitve parcele 955/7 prišlo v okviru evidentiranja stavbe šole v zemljiškem katastru, zaradi česar sta bili oblikovani dve novi parceli.

Takšni postopki parcelacije se po navedbah občine izvajajo na podlagi geodetskih elaboratov in v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. »Postopek poteka kot upravni postopek pred pristojnim organom, to je Geodetsko upravo RS, in ne gre za diskrecijsko odločitev občine, temveč za strokovno in zakonsko določen postopek, ki temelji na veljavni zakonodaji.«

Proračun ni bil oškodovan

V občini kot neutemeljen zavračajo tudi očitek, da je bil z izgradnjo teniškega igrišča oškodovan občinski proračun. Kot pravijo, je izgradnja slednjega stala 131 tisoč evrov in da je bilo igrišče zgrajeno v skladu s sprejetimi proračunskimi dokumenti in z veljavnimi predpisi o javnem naročanju ter upravljanju javnih sredstev. »Z vsemi zunanjimi igrišči smo kandidirali na razpisu MGTŠ in bili uspešni, prejeli smo 250 tisoč evrov nepovratnih sredstev.«

· Slovenija

Laško občinsko vodstvo ovadeno zaradi domnevne črne gradnje igrišč

Da so bile ureditve na območju šolskih športnih površin načrtovane celostno, z namenom zagotavljanja ustrezne športne infrastrukture za različne uporabnike ter da tenis igrišče sodi v sklopu zunanjih igrišč in ne v sklop šolskih igrišč, poudarjajo v laški občini. Pojasnjujejo, da je bila postavitev igrišča na mestu, kjer je pred izgradnjo telovadnice že stalo tenis igrišče, najbolj smotrna.

»Za njegovo gradnjo so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja, vključno z gradbenim in kasneje tudi uporabnim dovoljenjem. Projekt je bil v različnih fazah načrtovanja ustrezno usklajen in dopolnjen, pri čemer so bile vse rešitve pripravljene na podlagi projektne dokumentacije ter v skladu z veljavno zakonodajo,« zatrjujejo v Občini Laško in dodajajo, da je tenis igrišče javno dostopno ter da so podrobnosti glede režima uporabe posameznih površin predmet upravljanja in organizacije uporabe.

Nik Jarh

Načelnica UE Laško pojasnjuje

Uroš Kralj je prepričan, da je Zakon o urejanju prostora kršila tudi UE Laško. »Naloga UE je, da nadzira občino ob sprejemanju prostorskih aktov ter jo opozarja na nepravilnosti, a tega očitno ni izvedla,« pravi. Načelnica UE Laško mag. Andreja Stopar poudarja, da upravni organ pri svojem delu ravna zakonito in strokovno, v skladu z ustavo, odgovorno, učinkovito in v mejah svojih pristojnosti.

Na vprašanje, zakaj neposredni sosedje igrišč niso bili stranke v postopku, načelnica odgovarja, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z določili 48. člena Gradbenega zakona ugotovil, da predmetna gradnja ne vpliva na lastnike zemljišč, ki mejijo na nepremičnine, zato jih tudi ni seznanjal s postopkom in jih vabil k udeležbi.

Stoparjeva pravi, da UE Laško ne razpolaga s soglasjem ministrstva za kmetijstvo glede spremembe namembnosti zemljišča 955/7 in da ugotavljanje zakonitosti parcelacije nepremičnin ni v pristojnosti upravnega organa. Dodaja, da je upravni organ preveril izpolnjevanje pogojev, ki jih v skladu s 54. členom Gradbenega zakona mora preveriti pred izdajo gradbenega dovoljenja. »V ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preverja status zemljišča (stavbno, kmetijsko).«

Gospodarjenje z zemljišči je po njenih navedbah primarna naloga občine. Občina po navedbah načelnice v skladu z določili 282. člena Zakona o urejanju prostora izda tudi mnenje o skladnosti gradnje s prostorskim aktom. »Tako je bilo tudi v predmetnem postopku. Mnenje je za upravni organ zavezujoče, če izpolnjuje pogoje četrtega odstavka 43. člena Gradbenega zakona (mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo),« pravi načelnica in dodaja, da upravni organ ni izdal mnenja o skladnosti projekta z veljavnim zazidalnim načrtom, saj da to ni v njegovi pristojnosti, ampak je izdaja mnenja o skladnosti predvidene gradnje s prostorskim aktom v pristojnosti občine.

V društvu DTV Partizan se na naša vprašanja niso odzvali.