Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zavod bo imel sedež v Celju, in sicer v prostorih Celjskega doma. S tem se sicer nekateri svetniki niso strinjali. A sklep je bil na koncu seje sprejet s 15 glasovi za in z 12 proti.

· Slovenija

Ko svojci "pozabijo" urediti grobove in plačati najemnino

Ustanovitev zavoda v Celju buri duhove že kar nekaj tednov, o čemer smo že pisali. Že pred tedni so nam nekatera društva, ki se v Celju s sodobnim plesom ukvarjajo že več desetletij, dejala, da o ustanovitvi zavoda niso bila povsem obveščena. V celjski občini so sicer nato dejali, da to ne drži povsem in da se je do zdaj zvrstilo kar nekaj sestankov tudi s celjskimi plesalci. A slednji niso edini, ki pravijo, da je informacij o tako pomembni nacionalni ustanovi v Celju premalo. Enako so na lanski seji in tudi na letošnji izredni seji dejali tudi nekateri svetniki. V občini pravijo, da gre za skupni projekt države, Mestne občine Celje in Mestne občine Nova Gorica. S projektom Slovenija pridobiva osrednjo ustanovo za razvoj sodobne plesne umetnosti, še dodajajo na občini.

»Celjskega doma ne damo!«

»Sedež javnega zavoda bo v Celju v prostorih Celjskega doma, s čimer se v mesto umešča osrednja nacionalna ustanova za področje sodobnega plesa. Mestna občina Celje bo enako kot Mestna občina Nova Gorica zagotovila ustrezne prostore za delovanje zavoda, zagotavljala njihovo redno vzdrževanje ter financirala eno zaposlitev na svoji lokaciji. Mestni svet Mestne občine Nova Gorica bo sklep obravnaval še v drugi obravnavi,« pravijo v celjski občini.

Na izredni seji, na kateri so svetniki sprejeli omenjeni sklep, je bilo mogoče slišati kar nekaj dvomov o tovrstnem zavodu. Svetnica Celjske županove liste Breda Arnšek je opozorila, da ni naklonjena temu, da bi bil sedež v Celjskem domu. »Celjskega doma ne damo,« je dejala.

Med drugim je opozorila na težavo, ki bi se pojavila ob odstopu države od sodelovanja v procesu delovanja zavoda. Takrat bi lahko bilo breme odpravnin zaposlenim na plečih občine. Na podobne stvari je opozoril tudi Peter Pišek iz Slovenske ljudske stranke: »Nismo naklonjeni temu, da bo zavod imel prostore v Celjskem domu, ki ima posebno zgodovino, ki je pomembna za vse plasti družbenega življenja v Celju.«

Župan Matija Kovač je ob tem pojasnil, da je v Celjskem domu letno 88 prireditev in da je vizija Celja, da Celjski dom uredi ter prostore popolnoma izkoristi.

Samo Seničar iz Levice in Vesne je ustanovitvi zavoda prikimal in omenil, da v Celju delujejo plesne šole s polstoletnim delovanjem in so v tem času velikokrat životarile: »Zdaj prihaja končno čas, da se to področje v Celju stabilizira. Ne gre samo za ples, gre tudi za dogajanje v mestu.«

Tudi v gledališču in Kajuhovem domu?

Svetnica Nataša Milohnoja je opozorila tudi na stroške, ki naj bi jih imela občina s selitvijo Desetke in prenovo prostorov, da bo zavod lahko začel delovati. Prav tako je opozorila na vprašanje razmerij, ki naj bi jih zavod imel z drugimi celjskimi ustanovami za uporabo prostorov, med drugim naj bi uporabljal tudi prostore gledališča in Kajuhovega doma in da imajo svetniki o tem premalo informacij. Kovač je na to odgovoril, da je to stvar prihodnjega vodstva zavoda in ne občine ali občinskega sklepa.

Prav tako se Kovač ni strinjal s tem, da svetniki niso imeli dovolj informacij, saj naj bi se o tem pogovarjali na številnih delovnih sestankih. Najbolj so svetnike zmotile različne informacije o številu zaposlenih v zavodu. »Enkrat se pojavljala število 16, nato že 42,« so dejali nekateri. A so jim občinske službe odgovorile, da je leta 2026 predvidenih 10 zaposlitev, leto kasneje 17, nato do 24. Če bi se zavod širil, bi to seveda pomenilo še več zaposlitev.

»Ker je bilo veliko različnih informacij, smo svetniki neverodostojni in neusklajeni pred javnostjo. Mislim, da je to za vse učna lekcija, kako se pristopi k ustanovitvi in kako pomembne so celovite informacije. Tudi kulturniki imajo veliko vprašanj. Na koncu se zdi, da smo vsi postavljeni pred dejstvo in da moramo samo še izglasovati,« je poudarila Marijana Kolenko iz Socialnih demokratov. Kovač je še dodal, da je bil storjen velik korak pri vključevanju javnosti in da je bilo kar nekaj razprav, v katere so bili vključeni tudi kulturniki.

Zavod ni namenjen konkurenci

Javni zavod bo deloval kot nacionalna podporna, produkcijska, rezidenčna, raziskovalna in izobraževalna platforma za sodobni ples.

»Njegovo poslanstvo je vzpostaviti in vzdrževati celovit sistem sodobne plesne umetnosti, ustvarjalcem zagotavljati kakovostne pogoje za profesionalno delo in javnosti redno predstavljati vrhunsko slovensko in mednarodno ustvarjalnost ter izboljšati dostopnost sodobnega plesa,« pravijo v občini. Model delovanja naj bi temeljil na mrežnem povezovanju regij ter sodelovanju z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in s posamezniki.

»Zavod ni namenjen konkurenci nevladnim producentom, temveč krepitvi podpornega okolja, racionalizaciji produkcijskih procesov ter ustvarjanju stabilnejših pogojev za profesionalizacijo in mednarodno prepoznavnost področja,« še pojasnjujejo v občini.

Zagon zavoda je predviden že letos.

»Prispevek občine znaša 65.700 evrov letno in je namenjen kritju stroškov ene zaposlitve v Celju ter stroškov investicijskega vzdrževanja, zavarovanja in splošnega delovanja prostorov. Obveznosti so za obdobje 2026–2029 načrtovane v enakem obsegu, vsako leto bodo natančneje opredeljene z letno pogodbo o sofinanciranju,« pojasnjujejo v občini. Poleg rednega financiranja bo zavod od letos do leta 2029 upravičen tudi do evropskih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo.