To so najboljša slovenska piva leta 2026
Ob Mednarodnem dnevu piva so slovenski pivovarji opozorili na pomen piva za domačo kulinariko, kmetijstvo in turizem. V pivovarni Green Gold v Spodnjem Grušovlju so podelili tudi priznanja za piva odlične kakovosti 2026.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pivo v Sloveniji ni le priljubljena pijača, temveč del širše zgodbe o domačem kmetijstvu, podjetništvu, gastronomiji in turistični ponudbi. To je bilo osrednje sporočilo letošnjega obeleževanja Mednarodnega dneva piva, ki je potekalo v pivovarni Green Gold v Spodnjem Grušovlju. Ta letos praznuje tudi 10 let delovanja.
Člani Združenja slovenskih pivovarn pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so ob tej priložnosti poudarili pomen dviga kulture pitja piva, odgovornega uživanja alkohola ter krepitve ugleda slovenskega pivovarstva.
Vsak kozarec slovenskega piva nosi zgodbo številnih ljudi
Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Jože Podobnik je poudaril, da pivovarstvo ni zgolj zgodba posameznih pivovarn, ampak celotne verige ustvarjalcev – od pridelovalcev ječmena, hmeljarjev in sladarn do proizvajalcev embalaže, logistike, gostincev, trgovcev in turističnih ponudnikov.
»Ko odpremo steklenico ali natočimo vrček, ne nazdravljamo samo pivu. Nazdravljamo delu, znanju in predanosti vseh, ki stojijo za njim,« je dejal Podobnik.
Po njegovih besedah mora Slovenija ohranjati pivovarsko tradicijo, hkrati pa spodbujati inovacije, podpirati domače kmetijstvo in ustvarjati nova delovna mesta. Pri tem pomembno vlogo vidi tudi v projektu BeerPass Slovenija, ki obiskovalcem omogoča spoznavanje države skozi okuse lokalnih pivovarjev in njihove zgodbe.
Slovenske pivovarne ustvarijo 1,6 milijona hektolitrov piva
Podatki za leto 2025 kažejo, da je bilo v Sloveniji 89 pivovarn, ki so zavezane plačevanju trošarine. Skupaj so proizvedle 1,6 milijona hektolitrov piva, vključno z brezalkoholnim pivom.
Poraba piva se med gostinstvom in trgovino deli v razmerju 39 proti 61 odstotkov, povprečni prebivalec Slovenije pa letno zaužije okoli 75 litrov piva.
Pivovarski sektor pomembno prispeva tudi v javne finance. Slovenske pivovarne v državni proračun letno vplačajo 334 milijonov evrov dajatev, med njimi 89 milijonov evrov trošarin, 141 milijonov evrov davka na dodano vrednost ter 104 milijone evrov dohodnine in socialnih prispevkov.
Sodelovanje velikih in malih pivovarjev za skupno prihodnost
Direktor prodaje Pivovarne Laško Union Rok Kregar je izpostavil pomen povezovanja slovenskih pivovarjev. Po njegovem mnenju velike in male pivovarne skupaj gradijo pivovarsko skupnost, pri tem pa vsaka ohranja svojo prepoznavno zgodbo, slog in ustvarjalnost.
»Združenjsko povezovanje je zato ključnega pomena tudi v prihodnje,« je poudaril Kregar.
Prav raznolikost slovenske pivovarske scene se kaže tudi v številnih slogih piva, ki jih danes ustvarjajo domači proizvajalci – od klasičnih ležakov do različnih vrst kraft piva in brezalkoholnih različic.
33 piv prejelo znak odlične kakovosti
Osrednji del dogodka je bila podelitev priznanj »Pivo odlične kakovosti 2026«. Senzorično ocenjevanje je že šesto leto zapored potekalo v okviru partnerstva SRIP HRANA, v soorganizaciji GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Na ocenjevanju je sodelovalo 11 pivovarn s skupno 42 vzorci različnih pivskih slogov. Strokovni ocenjevalci so presojali videz, vonj, okus, teksturo in stopnjo grenkobe.
Najvišje ocenjena piva so prejela pravico do uporabe znaka »Pivo odlične kakovosti 2026«, ki potrošnikom predstavlja zagotovilo kakovosti.
Priznanja je prejelo 33 izdelkov desetih pivovarn. Med njimi so bila piva pivovarn Byra, Green Gold, Lipnik, Maister, Pivovarna Zajc, Pivovarna Kostanj, Laško Union, Reset, Savinjska pivovarna in Tektonik.
Najboljša piva v posameznih kategorijah
Posebna priznanja so prejela tudi najboljša piva v posameznih kategorijah.
Med najbolje ocenjenimi so bila:
- Warrior in Tektonik Red Eye Rabbit v kategoriji pale ale piv,
- Berry Club v kategoriji specialnih piv,
- Laško Golding v kategoriji svetlih ležakov,
- Extra v kategoriji stout piv,
- Nook v kategoriji NEIPA piv,
- Angel v kategoriji IPA piv,
- Tektonik Nula v kategoriji brezalkoholnih piv.
Pivo kot del turistične ponudbe Slovenije
Strokovna direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Petra Medved Djurašinović je poudarila, da pivo postaja pomemben del slovenske gastronomske in turistične ponudbe.
»Projekt BeerPass Slovenija postaja prepoznaven turistični produkt, ki obiskovalcem omogoča poglobljeno doživetje slovenskih pivovarjev, regij in njihovih zgodb,« je dejala.
Promocijske aktivnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje, med drugim na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer se bodo slovenski pivovarji predstavili konec avgusta. Dogodek v Spodnjih Grušovljah se je zaključil s podelitvijo nagrad častnim pivoljubom za leti 2025/2026 ter druženjem pivovarjev in gostov ob pokušini nagrajenih piv in domače kulinarike.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
