Mestna občina Celje je pred dnevi pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za novogradnjo ceste v Lokrovec. Izvajalec, podjetje VOC Celje, bo dela v vrednosti nekaj več kot 732 tisoč evrov končal v devetih mesecih. (SŠol, foto: MOC)
Medtem ko v regiji pospešeno gradijo in odpirajo odseke kolesarskih povezav, na nadaljevanje gradnje že več let čaka kolesarska povezava med Celjem in Laškim. Medtem ko je del od Celja do Tremerij zgrajen, se zapleta s preostankom načrtovane poti med Tremerjami in Laškim. Kot kaže, je projekt povsem obstal. Da bi ta kolesarski gordijski vozel čim prej presekali, so se občani, ki živijo ob načrtovani trasi, odločili, da ustanovijo civilno iniciativo za kolesarsko pot Rifengozd – Laško.
V ozadju sistema se bije boj za boljše razmere na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Znano je, da je teh otrok vedno več. Na površje prihajajo informacije, da so šole v grozljivi prostorski in kadrovski stiski. Ponekod v učilnice spreminjajo tudi domske spalnice in jedilnice. Nekatere šole sploh ne morejo sprejeti učencev, ki jih k njim usmeri Zavod RS za šolstvo. Ta vodi vse postopke usmerjanja v skladu s pristojno zakonodajo. Komisija na podlagi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami za vsakega otroka presodi, kateri program je zanj najustreznejši. Pri tem upošteva, katere prilagoditve in kakšno dodatno strokovno pomoč, pripomočke otrok potrebuje. Zavod za šolstvo nato pred izdajo odločbe o usmeritvi preveri, katera šola izpolnjuje pogoje za sprejem otroka. Praviloma je to najbližja šola otrokovemu prebivališču. Toda šole, ker so v prostorski in kadrovski stiski, nekatere otroke tudi zavračajo. Kako je to mogoče? (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)
V Žički kartuziji bodo nocoj odprli razstavo umetniških del udeležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetniki, Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer, so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro.
Prostovoljno gasilsko društvo Teharje pripravlja jutri prireditev Dan med Junaki. Dogodek bo na Športnem igrišču Teharje od 9. do 13. ure, pripravljajo pa ga v sklopu meseca požarne varnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Teharje že več kot 100 let s predanostjo skrbi za varnost prebivalcev v svojem okolišu. (SŠol, foto: FB PGD Teharje)
V občini Vojnik bo praznovanje občinskega praznika letos še posebej slovesno. Obeležili bodo namreč 30 let od ustanovitve občine. Da je bila tedanja odločitev, da Vojnik stopi na samostojno pot, absolutno prava, je prepričan župan Branko Petre in meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Ponosen je na svoje občane, ki so v občini največje bogastvo. S svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja so se še posebej izkazali letošnji občinski nagrajenci, ki se jim bo župan s podelitvijo občinskih prizanj zahvalil na nocojšnji osrednji občinski slovesnosti. »Tako kot je raznoliko njihovo delovanje, tako je raznolika in pestra tudi skupnost. In prav ta pestrost daje občini posebno žlahtnost,« poudarja Branko Petre. V pogovoru izpostavlja številne projekte in dosežke občine, pri tem pa ne skriva težav, ki pestijo občane in s katerimi se sooča sam.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo izvedla sedme volitve za Svet KGZS in za trinajst svetov območnih enot KGZS. Glasovanje bo 6. oktobra za fizične osebe in 2. oktobra za pravne osebe.
Podnebne spremembe napredujejo s hitrostjo, ki ne le pri nas, ampak povsod po svetu povzročajo veliko negotovosti. Mesta, ki so največji povzročitelji negativnih izpustov v okolje, so hkrati najbolj pomembna za iskanje najboljših rešitev za soočanje z okoljskimi izzivi. Zato je nujno, da prav mesta prevzamejo vodilno vlogo pri sprejemanju trajnostnih ukrepov za zeleno prihodnost, so poudarjali udeleženci mednarodne konference Pozdravljena v Velenju. Med razpravljavci je bil tudi nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki je med drugim poudaril, da mora biti gospodarstvo tu za človeka in ne obratno. Ocenil je, da je trajnostni razvoj mogoč, a moramo slediti drugačni poti kot doslej.
Pesnik in pisatelj Marjan Kukovec, ki je vrsto let živel v Preboldu, zdaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom. Gre za domišljijsko zgodbo, hribovsko pesnitev Hom, ki govori o istoimenskem savinjskem očaku. Knjiga je bila doslej predstavljena pred planinsko kočo na Homu, na prireditvi pod šotorom v okviru Šempaufesta v Latkovi vasi pri Preboldu in v Občinski knjižnici Prebold, kjer je avtor prebral tudi nekaj odlomkov iz nje.
Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Že cel mesec je v občini širok nabor dogodkov in prireditev, ki se bodo nadaljevali še teden dni po občinskem prazniku. Čeprav je minulo leto tudi v polzelski občini postreglo s številnimi preizkušnjami, ki so nekatere načrtovane projekte zamaknile za nekaj let, bodo predvidoma še v tem letu začeli gradnjo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli. Pripravljajo se tudi na javno-zasebno partnerstvo za obnovo in vzdrževanje občinskih cest, prav tako pospešeno iščejo finančna sredstva za gradnjo kulturnega centra, ki bi se lahko začela čez dve leti.
Občina Šoštanj praznuje zadnji septembrski dan, zato je bila sinoči osrednja občinska slovesnost, na kateri je moderator prireditve Ambrož Kvartič iskal odgovor na vprašanje »Kaj skupnost drži skupaj?« Odgovore so skozi ves večer nizali tako letošnji občinski nagrajenci in nastopajoči v kulturnem programu kot tudi župan Boris Goličnik, ki je v prazničnem nagovoru med drugim poudarili, da brez medsebojnega sodelovanja in zaupanja ni razvoja lokalne skupnosti. Šoštanjska občina je, kot je še dejal, ena najbolj aktivnih in učinkovitih pri odpravljanju posledic po lanskih avgustovskih poplavah, ko je deroča voda uničevala domove ljudi in javno infrastrukturo. »Veliko težje kot graditi ceste,je ublažiti stiske ljudi,« je dejal.
Celje tudi to jesen izvaja redno preventivno deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja. Tak postopek sicer izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Namen deratizacije je zmanjševanje nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo glodavci. Jesenski del deratizacije se je začel minuli ponedeljek in obsega celotno omrežje v skupni dolžini 247 kilometrov. (SŠol, Foto: Pixabay)
»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)
Globoko nas je prizadela vest, da je umrl naš Tone Vrabl. Nepogrešljiv sodelavec Novega tednika in Radia Celje in človek, ki je gradil ugled, pomen in vsebino naše medijske hiše. Zaposlenim je bil in tudi po upokojitvi ostal mentor, vzor in prijatelj. Od svojcev in vseh nas, ki smo ga globoko spoštovali in cenili, se je poslovil v starosti 80 let. (SŠol, Foto: Osebni arhiv)
Da ima Tomaž veliko srce, pravijo mnogi njegovi sokrajani, ki ga spoštujejo tudi zaradi njegove poštenosti, odgovornosti, zanesljivosti in delavnosti. Kot poudarjajo, ne bodo nikoli pozabili, kako so se s kolegi med žledolomom več dni v težkih zimskih razmerah in brez spanca prebijali iz Gaberk skozi Ravne in Zavodnje proti Slemenu, da so tamkajšnjim prebivalcem zagotovili elektriko. Tudi sicer je vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč v kritičnih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah, nazadnje ob lanskih katastrofalnih poplavah. Krajani Gaberk so mu pred leti zaupali vodenje krajevne skupnosti, na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Konjenica mladih Šaleške doline. 46-letni Šoštanjčan, ki je zaposlen v Elektru Celje, je prepričan, da sta sposobnost prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti v današnjem svetu, polnem izzivov, ključna za negovanje občutka sreče.
»Če kdaj, potem prav zdaj potrebujemo pozitiven in optimističen pogled v prihodnost,« pravi šoštanjski župan Boris Goličnik v luči napovedanega stečaja Termoelektrarne Šoštanj. Od pridobivanja elektrike v Šaleški dolini je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest. Ljudje so v veliki negotovosti, zato bo, kot še poudarja, Občina Šoštanj podprla vse rešitve, ki so v prid občanov. Vlado je pozval k čimprejšnjemu sprejemu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije Saša. »Kot župan zagovarjam stališče, da se pogoji za življenje naših prebivalcev ne smejo poslabšati. Vse moči moramo usmeriti v to, da bo prehod v nizkoogljično družbo resnično pravičen za vse prebivalce naše doline.«
