Hajdinjak razkril načrte: vojski več denarja, nova vozila in spremembe plač
Obrambni minister Valentin Hajdinjak opozarja, da možnosti ruskega napada na članico Nata ni mogoče povsem izključiti. Slovenija zato načrtuje večja vlaganja v vojsko, nove oklepnike in spremembe pri zaposlovanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obrambni minister Valentin Hajdinjak meni, da si Slovenija v sedanjih varnostnih razmerah ne more privoščiti odlašanja z modernizacijo vojske. V pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) je opozoril na nadaljevanje vojne v Ukrajini, vse pogostejše kibernetske grožnje in tveganje širjenja konfliktov.
Možnosti ruskega napada na katero od članic Nata po njegovih besedah ni mogoče povsem izključiti. Posebno skrb mu vzbujajo hibridne grožnje, med katere sodijo kibernetski napadi, sabotaže in druge oblike delovanja, ki ne vključujejo nujno neposrednega vojaškega spopada.
Minister je ob tem poudaril, da Slovenija vojaških zmogljivosti ne krepi zaradi želje po spopadu, temveč zato, da bi morebitnega nasprotnika odvrnila od napada.
»Ne opremljamo in oborožujemo se zato, ker si želimo vojne,« je dejal za STA in dodal, da je cilj ohraniti mir.
Za obrambo prihodnje leto dodatnih 362 milijonov evrov
Slovenija namerava v prihodnjih letih občutno povečati obrambne izdatke. Predlog sprememb proračuna za leto 2027 predvideva več kot 1,9 milijarde evrov, kar je 362,4 milijona evrov več od doslej sprejetega proračuna. Leta 2028 naj bi obrambni resor razpolagal že z 2,2 milijarde evrov.
Hajdinjak vztraja pri izpolnjevanju zavez Nata, po katerih bi države do leta 2035 za obrambo in širše varnostne potrebe namenjale skupaj pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Od tega bi 3,5 odstotka namenile osnovnim obrambnim zmogljivostim, preostanek pa širšim naložbam, povezanim z varnostjo.
Največji del dodatnega denarja bo namenjen opremljanju Slovenske vojske. Med prednostnimi projekti ostaja vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, za katero Slovenija potrebuje tudi nova osemkolesna bojna vozila.
Katere oklepnike bo kupila Slovenija?
Odločitev o nakupu osemkolesnikov naj bi bila znana do konca leta. Minister za zdaj ne izključuje nobene možnosti, vključno z vozili Patria.
Pri tem opozarja, da je odlašanje postalo drago. Cene oklepnikov Boxer, ki jih je nameravala kupiti tretja vlada Janeza Janše, nato pa je vlada Roberta Goloba od nakupa odstopila, so se po njegovih navedbah odtlej podvojile.
Podaljšali so se tudi dobavni roki. Zaradi velikega povpraševanja evropskih držav lahko od podpisa pogodbe do dobave vozil mineta več kot dve leti.
Minister zavrača pomisleke, da so oklepniki zaradi razvoja brezpilotnih letalnikov postali zastareli. Priznava, da vojna v Ukrajini razkriva njihovo ranljivost, vendar vztraja, da jih vojska še vedno potrebuje za varen prevoz vojakov. Zato nameravajo nova vozila opremiti tudi s sistemi za zaščito pred droni.
Poleg oklepnikov Slovenija prihodnje leto pričakuje prvo baterijo nemškega sistema zračne obrambe Iris-T SLM. Nadaljujejo se tudi načrti za uvedbo francoskih samohodnih havbic Caesar in nakup novih vojaških helikopterjev.
Vojake želijo izvzeti iz enotnega plačnega sistema
Toda nova oprema sama po sebi ne bo rešila težav Slovenske vojske. Hajdinjak opozarja, da je ena največjih ovir pomanjkanje kadra, brez katerega tudi sodobna oborožitev ne more zagotoviti ustrezne obrambne pripravljenosti.
Ministrstvo zato pripravlja zakonske spremembe, s katerimi bi vojaške poklice izvzeli iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. S tem želijo ustvariti več možnosti za prilagajanje plač zahtevnosti vojaškega dela in izboljšati pogoje za zaposlovanje.
Pri pripravi rešitev sodelujejo tudi s pristojnima ministrstvoma za javno upravo in notranje zadeve ter policijo.
Pozornost namenjajo še štipendijam, prostovoljnemu služenju vojaškega roka in reševanju stanovanjskih težav pripadnikov vojske.
Minister za zdaj ne razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Najprej želi preveriti učinke ukrepov za pridobivanje in zadrževanje zaposlenih, ki jih bodo predstavili v začetku prihodnjega leta.
Manj častnikov v pisarnah, več vojakov na terenu
Hajdinjak napoveduje tudi spremembe v notranji organizaciji vojske. Želi si predvsem več mladih vojakov v operativnih enotah in manj častnikov na poveljniških ter administrativnih položajih.
»Ne želimo zgolj novih častnikov, ki bi sedeli na generalštabu in drugih poveljstvih,« je poudaril za STA.
Po njegovi oceni je treba izboljšati razmerje med vojaki, podčastniki in častniki. To je pomembno tudi za sodelovanje v mednarodnih operacijah, kjer Slovenija potrebuje predvsem ustrezno usposobljene pripadnike na terenu.
Ob tem zagotavlja, da zaradi kadrovskih težav ne nameravajo zniževati pogojev za vstop v vojsko ali standardov njene pripravljenosti.
Preverjajo tudi sporne obrambne nakupe
Na ministrstvu medtem potekajo notranje in zunanje revizije nekaterih večjih obrambnih projektov iz prejšnjega mandata ter poslov, ki še potekajo.
Preverjajo predvsem pravilnost postopkov, gospodarnost porabe denarja in skladnost kupljene opreme z dejanskimi potrebami vojske. Posamezne revizije so sprožili na podlagi medijskih poročil, anonimnih prijav in opozoril zaposlenih.
Hajdinjak je za STA povedal, da dosedanji rezultati ponekod že kažejo upravičenost pomislekov, pri drugih projektih pa večjih odstopanj niso odkrili. Končnih ugotovitev še ne razkriva, saj postopki niso zaključeni.
Če bodo revizorji odkrili sume kaznivih dejanj, jih bodo morali prijaviti pristojnim organom.
Minister napoveduje tudi reorganizacijo Obveščevalno varnostne službe. Po njegovih besedah informacije, ki jih pridobi služba, v preteklosti niso vedno dovolj učinkovito dosegle vojaških enot, ki bi jih potrebovale pri svojem delu.
Zato želi izboljšati sodelovanje med obveščevalci in operativnimi enotami Slovenske vojske. Njegov cilj je obrambni sistem, ki se bo na nevarnosti lahko odzival hitreje, pri čemer bodo morali večja vlaganja spremljati tudi boljša organizacija in učinkovitejša poraba javnega denarja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
