Prvi album s sličicami celjskih nogometašev: poklon 35 letom kluba
Pogovarjali smo se s strastnim navijačem NK Celje, ki je ustvaril prvi fizični album s sličicami celjskih nogometašev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Uroš Goričanec je po več mesecih raziskovanja, oblikovanja in ročnega dela ustvaril zbirateljski album, v katerem je zbral legendarne obraze NK Celje od leta 1991 do danes.
Poklon celjskemu nogometu
Ko otrok prvič odpre paketek nogometnih sličic, se pogosto začne nekaj več kot le zbiranje podob igralcev. Za mnoge je to spomin na otroštvo, na najljubše nogometaše in na klub, ki mu pripadajo. Prav iz te ljubezni do nogometa in zbirateljstva se je rodila ideja Uroša Goričanca, velikega ljubitelja nogometa in strastnega navijača Nogometnega kluba Celje.
Ustvaril je prvi celovit album s sličicami celjskih nogometašev, ki predstavlja kroniko več kot treh desetletij kluba v slovenski prvi ligi. Album ni zgolj zbirka obrazov, ampak poklon igralcem, trenerjem, predsednikom in vsem ljudem, ki so skozi leta soustvarjali zgodbo celjskega nogometa.
NK Celje je eden od klubov, ki so bili prisotni že ob rojstvu samostojne slovenske nogometne lige. Klub od začetka tekmuje v prvi slovenski nogometni ligi, njegova zgodovina sega še precej dlje. Organizirano igranje nogometa v Celju sega v začetek 20. stoletja. V zadnjih letih so Grofje doživeli tudi številne uspehe na domačem in evropskem prizorišču, med drugim nastope v evropskih tekmovanjih in naslov državnega prvaka.
Intervju z ustvarjalcem edinstvenega albuma
Z Urošem Goričancem smo se pogovarjali o nastanku posebnega projekta, iskanju podatkov, ustvarjanju podob igralcev in ljubezni do celjskega kluba.
Od kod ideja za album s sličicami celjskih nogometašev?
Že kot otrok sem zelo rad zbiral sličice. Vedno sem si želel, da bi bili v albumih tudi naši, celjski nogometaši, vendar tega, kolikor vem, ni bilo. Obstajal je sicer digitalni album iz leta 2015, ampak fizične različice, ki bi jo lahko držal v rokah in vanjo lepil sličice, ni bilo.
Zato sem si rekel, da je že skrajni čas, da tudi otroci zbirajo in lepijo nogometaše našega uspešnega kluba. Poleg tega je bil to tudi moj osebni poklon vsem, ki so v zadnjih 35 letih pustili pečat pri NK Celje.
Koliko časa je nastajal album?
Oblikovanje je trajalo nekaj mesecev. Približno polovico časa je vzelo iskanje in preverjanje podatkov, drugo polovico pa samo ustvarjanje podob in oblikovanje albuma.
Podatki so bili pogosto različni ali celo napačni. Tudi v knjigah in na spletnih straneh sem našel veliko razlik. Zato sem vsak podatek preverjal večkrat, na različnih straneh, v medijih in pri ljudeh, ki imajo povezavo s klubom.
Pomagali so mi tudi nekateri nekdanji nogometaši in klubski delavci, da je bila zgodba čim bolj natančna.
Kaj vse album vsebuje?
V albumu je približno 190 sličic. Vključil sem 15 ekipnih obdobij od leta 1991 do 2026, na vsaki sezonski predstavitvi pa je približno 12 igralcev.
Poleg nogometašev so v albumu tudi trenerji: od Bojana Prašnikarja leta 1991 do Vitorja Campelosa, različne statistike, vsi klubski grbi in vseh sedem predsednikov, ki so vodili klub v tem obdobju. Album je pravzaprav časovna kronika NK Celje.
Po kakšnem ključu ste izbirali igralce?
Glavni cilj je bil vključiti čim več različnih obrazov. Nekateri nogometaši so za klub igrali več sezon, drugi manj, vendar so vsi na svoj način pomembni za zgodovino.
V albumu najdemo tako igralce z enim nastopom kot legende, ki so v Celju pustile velik pečat. Med njimi so Sebastjan Gobec, oba Sešlarja, Andrej Goršek, najboljši strelec kluba do danes, Bevc, brata Blatnik, Romih, Kamberović, Robert Koren, tudi nekateri novejši obrazi, povezani s klubom, kot so Aljoša Sivko, Spasoje Bulajić in Denis Popović.
Koliko je bilo dela s fotografijami?
Veliko. Pri starejših igralcih fotografije pogosto niso obstajale v dovolj kakovostni obliki. Večino sem moral ročno obdelati.
Slike so približno 90 odstotkov narejene s Photoshopom in 10 odstotkov s pomočjo umetne inteligence. AI mi je pomagal predvsem pri izboljšanju kakovosti, ostrenju obrazov, senčenju in obdelavi dresov. Noben igralec ni izmišljen – vse temelji na pravih fotografijah.
Vsako sličico sem nato ročno dokončal.
Ste imeli pri katerem igralcu težave, da ga je bilo težko prepoznati?
Pri starejših fotografijah je bilo precej izzivov, predvsem zaradi slabe resolucije. Včasih je bilo treba iskati več različnih virov in primerjati fotografije. Pomembno mi je bilo, da je igralec prepoznaven in da ostane čim bolj zvest originalu.
S kom ste se posvetovali pri izdelavi albuma?
Z več ljudmi, ki imajo veliko znanja o zgodovini kluba. Pomagali so mi nekdanji igralci, klubski ljudje in tudi drugi poznavalci celjskega nogometa.
Posebej bi omenil Andreja Gorška, ki mi je pomagal s starimi podatki, Jureta Bajiča, ki mi je podaril dve fotografiji, uporabljeni v albumu, eno od Celjskih grofov in eno s tribun, ter Daniela Đumića, nekdanjega Grofeka, maskote NK Celje, ki mi je pomagal z informacijami in kontakti.
Je album namenjen prodaji?
Za zdaj je namenjen izključno osebni uporabi. Fizično sem izdelal 20 albumov, predvsem za prijatelje in kolege, ki so jih razgrebli v enem dnevu, tako da nimam nit zase nobenega izvoda več.
Če bi šlo za širšo prodajo, bi bilo treba pridobiti dovoljenja kluba, Nogometne zveze Slovenije in verjetno tudi avtorjev fotografij. Trenutna različica je predvsem zbirateljski projekt in poklon klubu.
To ni vaš prvi album, kajne?
Ne. Pred tem sem naredil še album o Celju v konferenčni ligi in album Prva liga 25/26. Trenutno pripravljam tudi novo različico Prve lige za sezono 26/27.
V prihodnosti bi rad naredil tudi katalog oziroma revijo vseh sezon NK Celje v prvi ligi – brez nalepk, ampak s fotografijami, podatki in statistikami.
Kaj vam kot navijaču pomeni, da ste ustvarili nekaj takega za svoj klub?
Največ mi pomeni, da sem lahko združil dve stvari, ki ju imam rad – nogomet in ustvarjanje. Celje ima bogato zgodovino, veliko igralcev, trenerjev in ljudi, ki so pustili sled.
Želel sem narediti nekaj, kar bi ohranilo te spomine. Nekaj, kar bi lahko nekoč odprli tudi otroci in rekli: »To so bili nogometaši našega kluba.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
