Diagnoza rak dojk še ne pomeni, da bo potrebna odstranitev dojke
Sodobno zdravljenje raka dojk je vse bolj prilagojeno posameznemu primeru, odločitev med ohranitveno operacijo in mastektomijo pa je odvisna predvsem od razširjenosti in značilnosti tumorja.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vsako leto za njim zboli približno 1.500 žensk, a diagnoza danes nima enakega pomena, kot ga je imela nekoč. Možnosti zdravljenja so namreč bistveno boljše, pri tem pa je ključno zgodnje odkrivanje bolezni, ki ne pomeni le večje možnosti ozdravitve, temveč pogosto tudi manj obsežno in manj invazivno zdravljenje ter s tem manj neželnih učinkov in dolgoročnih posledic.
Cilj je odstraniti raka in hkrati čim manj prizadeti zdravo tkivo
Zdravljenje raka dojk je v sodobnem času vse bolj prilagojeno značilnostim tumorja in posamezni bolnici. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana raka dojk zdravijo s kombinacijo kirurškega zdravljenja, sistemskega zdravljenja in obsevanja. Izbor in zaporedje zdravljenja sta odvisna od razširjenosti bolezni in histopatoloških značilnosti bolezni.
Kot pravijo pri slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna, večina bolnic zdravljenje začne s kirurgijo. Cilj je odstraniti rakavo tkivo in hkrati čim manj prizadeti zdravo tkivo. Ob tem je pomembno definirati tudi, ali gre za invazivno ali neinvazivno obliko raka dojk – od tega je namreč odvisno, ali bo potrebna tudi odstranitev podpazdušnih bezgavk ter sistemske terapije.
Mastektomija ali ohranitev dojke: Od česa je odvisna odločitev?
Ključni odločevalni dejavnik je torej razširjenost tumorja v dojki. Na podlagi tega se namreč kirurg s pacientko odloči bodisi za ohranitveno operacijo dojke bodisi odstranitev cele dojke oziroma mastektomijo. O primernosti posega in celotnem poteku zdravljenja pri vsakem primeru posebej odloča multidisciplinarni konzilij, ki ga sestavljajo kirurgi, internistični onkologi, radioterapevti in drugi specialisti.
Kdaj je dovolj, da kirurg izreže le tumor?
Če je tumor dovolj majhen v primerjavi z velikostjo dojke, se običajno izvede ohranitvena operacija, pri kateri kirurg iz dojke izreže tumor skupaj s približno centimeter debelo plastjo zdravega tkiva. Navadno izreže še večji ali manjši del kože; velikost izreza kože je odvisen od velikosti in globine tumorja.
Odstranjeno tkivo kirurg med samo operacijo pošlje na pregled, da se ugotovijo podrobne lastnosti tumorja in, ali je tumor odstranjen z varnostnim robom zdravega tkiva. Če ni, kirurg opravi dodaten izrez tkiva. Vsak kos odstranjenega tkiva kirurg pošlje na dokončni patohistološki pregled – gre za poseben postopek barvanja in pregleda tkiva pod mikroskopom, ki traja več dni. Ob koncu operacije lahko kirurg v rano vstavi dren, ki ostane v rani največ nekaj dni.
Po ohranitveni operaciji invazivnega raka dojk večina bolnic potrebuje tudi obsevanje dojke.
Kdaj je potrebna mastektomija?
V primerih, ko je tumor preobsežen, da bi lahko dojko varno ohranili, če se v različnih delih iste dojke pojavi več tumorjev hkrati ali kadar ohranitvena operacija medicinsko ni varna, pa na onkološkem inštitutu bolnici predlagajo odstranitev celotne dojke oziroma mastektomijo.
Glede na obseg bolezni se lahko izvede enostavna mastektomija (odstranitev celotne dojke skupaj z ovojnico velike prsne mišice), modificirana radikalna mastektomija (odstranitev dojke z ovojnico prsne mišice ter pazdušnih bezgavk) ali mastektomija z ohranitvijo kože (ko je načrtovana takojšnja ali kasnejša rekonstrukcija dojke, za katero je zadolžen plastični kirurg).
Rekonstrukcija dojke – odločitev ni treba sprejeti takoj
Pri mastektomiji brez takojšnje rekonstrukcije kirurg odstrani celotno dojko skupaj z delom kože, ki prekriva dojko, in prsno bradavico. Ob koncu operacije v rano vstavi dren, ki ostane v rani navadno nekaj dni. Po končanem zdravljenju je možno kadarkoli kasneje opraviti odloženo rekonstrukcijo dojke, če si bolnica to želi.
V kolikor se bolnica odloči za mastektomijo s takojšnjo rekonstrukcijo, pa se pri operaciji odstrani žlezno tkivo in maščevje dojke ter ohrani čim več kože in včasih tudi prsno bradavico. Zatem rekonstruktivni kirurgi opravijo takojšnjo rekonstrukcijo dojke - bodisi z lastnim tkivom (avtologna rekonstrukcija s trebuha ali hrbta), vsadkom ali s kombinacijo obeh. Ob koncu operacije kirurg v rano vstavi dren, ki ostane v rani navadno nekaj dni.
Ker se lahko invazivni rak dojk preko limfnih žil širi v pazdušne bezgavke, pri operaciji odstranijo tudi eno ali več področnih bezgavk. Tako odstranijo morebitne zasevke v področnih bezgavkah, obenem pa dobijo tudi pomembno informacijo o razširjenosti bolezni, ki vpliva na izbiro zdravljenja po operaciji.
Kaj sledi po operaciji?
Ko kirurg med operacijo odstrani dojko, se celotno tkivo pošlje v patološki laboratorij, kjer zdravnik patolog pripravipodroben makroskopski in mikroskopski pregled ter pripravi končni histopatološki izvid. Ta izvid predstavlja dokončno potrditev diagnoze in prinaša veliko več informacij kot predhodna biopsija, saj ima patolog zdaj na voljo celoten tumor in njegovo okolico.
Na podlagi te natančne osebne izkaznice tumorja lahko onkološki konzilij določi končni stadij bolezni in povsem individualno načrtuje dodatno zdravljenje, saj zdravniki na podlagi tega izvida natančno vedo, ali bolnica po operaciji potrebuje še kemoterapijo, hormonsko terapijo, biološka zdravila ali obsevanje.
Ob tem pomemben del okrevanja predstavlja še fizikalna terapija, predvsem zaradi preprečevanja in zdravljenja morebitnega limfedema (zastajanja limfe v roki na operirani strani).
