V Sloveniji se širi veliki klop, ki svoje žrtve zasleduje
V Evropi se že nekaj časa tiho širi nov, precej drugačen klop, veliki klop ali Hyalomma marginatum.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Čeprav je bil dolgo značilen predvsem za sredozemske in bolj suhe predele, ga danes zaznavamo tudi v Sloveniji.
Njegov prihod pa ne pomeni le več klopov, temveč tudi večje tveganje za resne bolezni pri psih. Njegova prisotnost pomeni novo realnost, na katero se bodo morali lastniki psov navaditi. Večja gibljivost in prilagodljivost te vrste namreč povečujeta verjetnost stika, tudi tam, kjer smo se doslej počutili varne.
Klop, ki ne čaka – ampak sledi plenu
Veliki klop ali Hyalomma marginatum se od običajnih klopov razlikuje v eni ključni stvari: ne čaka pasivno na rastlinju, ampak se aktivno odpravi proti gostitelju.
Zazna gibanje, toploto in celo izdihan zrak in lahko svojo 'žrtev' zasleduje tudi do 100 metrov.
Gre za večjo vrsto klopa, ki:
• zraste tudi do enega centimetra (10 mm),
• ima značilno progaste noge,
• se premika hitreje kot domače vrste.
Odrasli osebki najraje napadajo večje živali, med njimi tudi pse. Zaradi svoje gibljivosti se lahko znajdejo tudi tam, kjer jih sicer ne bi pričakovali – na dvorišču, travniku ali celo ob mestnih poteh.
Kako je prišel v naše kraje
Ta klop se po Evropi širi predvsem s pomočjo živali. Njegove mlajše oblike se pogosto prisesajo na ptice selivke, ki jih prenašajo na dolge razdalje. Ko odpadejo, se lahko v novem okolju razvijejo naprej. Pomembno vlogo imajo tudi večje živali, na enem samem gostitelju jih je lahko tudi več deset. Ker se dobro prilagaja različnim razmeram, ima veliko možnost, da se na novih območjih tudi obdrži. Balkan in južna Evropa sta že danes območji, kjer je ta klop stalno prisoten, zato ni presenetljivo, da se postopoma pomika tudi v Slovenijo.
Zakaj je posebej nevaren za pse
Veliki klop (Hyalomma marginatum) je za pse problematičen predvsem zaradi svojega drugačnega načina iskanja gostitelja. Ker se aktivno premika in lahko žrtev tudi zasleduje, se povečuje verjetnost ugriza – tudi tam, kjer klopov sicer ne bi pričakovali. Poleg tega klopi nasploh prenašajo številne povzročitelje bolezni. Med najresnejšimi za pse je babezioza, znana tudi kot pasja malarija.
Njen glavni prenašalec v Evropi je še vedno veliki pasji klop (Dermacentor reticulatus), ki je pri nas že zelo razširjen. Gre za bolezen, ki jo povzročajo paraziti iz rodu Babesia canis. Te napadejo rdeče krvničke in jih začnejo razgrajevati. Posledice so lahko zelo hitre in resne.
Babezioza: kaj se dogaja v telesu psa
Ko se pes okuži, paraziti vstopijo v rdeče krvničke, se tam razmnožujejo in povzročijo njihov razpad. To vodi v:
• anemijo (slabokrvnost),
• slabšo oskrbo telesa s kisikom,
• obremenitev jeter in ledvic.
V hujših primerih lahko pride do odpovedi organov ali celo pogina.
Znaki, ki jih mora lastnik prepoznati
Najpogostejši znaki pri psu:
• visoka telesna temperatura,
• izrazita utrujenost in brezvoljnost,
• bleda ali rumenkasta sluznica,
• temen urin (zaradi razpada krvničk),
• pospešeno dihanje.
Pomembno: simptomi se lahko razvijejo hitro – včasih v nekaj dneh po ugrizu klopa. Veterinarji opozarjajo, da je pri sumu na babeziozo nujen hiter pregled, saj pravočasno zdravljenje bistveno poveča možnosti za okrevanje.
Bolezen, ki lahko udari nenadoma
Pri babeziozi je največja nevarnost prav njen hiter potek. Pes je lahko sprva le nekoliko utrujen ali neješč, nato pa se stanje v zelo kratkem času močno poslabša.
Okužba se običajno zgodi, ko je klop na psu prisesan dlje časa, saj povzročitelji preidejo v telo med hranjenjem. Zato ima hitro odstranjevanje klopa velik pomen, a popolne varnosti ne zagotavlja.
Več klopov, več tveganja
Zadnja leta prinašajo več klopov kot nekoč. Mile zime in daljša topla obdobja omogočajo, da so aktivni skoraj celo leto. Poleg tega klopi niso več omejeni na gozdove. Najdemo jih:
• na travnikih,
• v parkih,
• na vrtovih,
• ob sprehajalnih poteh.
Tudi pes, ki se sprehaja le po urejenih površinah, ni nujno varen.
Zakaj je preventiva ključna
Ker lahko en sam ugriz povzroči resno bolezen, je zaščita psa bistveno lažja kot zdravljenje. Osnovni ukrepi vključujejo:
• redno pregledovanje psa po vsakem sprehodu,
• redno uporabo zaščite proti klopom, ki ščiti tudi pred velikim klopom,
• redno uporabo zaščite, ki zmanjšuje tveganje za prenos Babesia canis,
• hitro odstranjevanje klopov,
• večjo previdnost v toplejših mesecih.
Psi, ki veliko časa preživijo zunaj ali živijo v bližini narave, so še posebej izpostavljeni.
Spremembe, ki jih ne smemo spregledati
Širjenje velikih in bolj aktivnih klopov, kot je Hyalomma marginatum, je jasen znak, da se okolje spreminja. Z njimi prihajajo tudi bolezni, ki jih včasih nismo povezovali z našim prostorom.
Babezioza je že danes ena najresnejših bolezni, ki jih klopi prenašajo na pse. Z novimi vrstami klopov pa se tveganje še povečuje. Zato velja preprosto pravilo: več pozornosti kot namenimo preventivi, manj možnosti je, da bo ugriz klopa postal resna nevarnost za našega psa.
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
