Bomo uspeli ustaviti izpade elektrike?
Vzdržljivost prenosnega omrežja in odpornost proti nepredvidenim dogodkom lahko zagotovimo le z nenehnimi vlaganji in posodobitvami, ki prinesejo milijardne stroške.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Navajeni smo, da zasveti luč, kadar jo potrebujemo, da je v hladilniku hladno, v stanovanju pa v vsake letnem času ravno prav toplo. Da vse naše naprave in aparati ves čas delujejo nemoteno, kadar koli jih potrebujemo.
A vse skupaj ni tako samoumevno, kot se nam morda zdi. Spomnimo se le dolgotrajnega električnega mrka na severovzhodu naše dežele po februarski ujmi z mokrim snegom. Kar nekaj prebivalcev je imelo zaradi njega silne težave.
Slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje mora nenehno dokazovati svojo vzdržljivost – pa naj bo to zaradi vremenskih ujm ali spremenljivih napetostnih razmer, ki se lahko pojavijo iz različnih razlogov. Vlaganja v razvoj in odpornost so zato nujna, če se želimo izogniti električnim mrkom.
Omenjena februarska snežna ujma je prenosno elektroenergetsko omrežje postavila na zahtevno preizkušnjo. Moker in težak sneg se je oprijemal vodnikov, stebrov in dreves, kar je povzročilo precej težav v obratovanju prenosnega omrežja predvsem na daljnovodih v Dravski dolini, zato je prišlo do več izpadov na tem območju.
Vendar prenosno omrežje ni utrpelo fizičnih poškodb, saj družba ELES že poldrugo desetletje intenzivno in pospešeno vlaga v razvoj in robustnost prenosne elektroenergetske infrastrukture.
Vedno več vlaganj v omrežje
Družba ELES je v letih 2019–2024 intenzivno vlagala v razvoj, robustnost in odpornost prenosnega omrežja, v povprečju več kot 90 milijonov evrov na leto, kar je več kot podvojeno v primerjavi s prejšnjimi leti. Največ so razvoju prenosnega elektroenergetskega omrežja namenili leta 2021, kar 153 milijonov evrov. V načrtu je bilo v tem času sicer še več vlaganj, vendar kar 60 odstotkov predvidenih naložb posega v prostor lokalnih skupnosti. Tam pa se pogosto pojavljajo nasprotovanja, zato se določeni projekti upočasnjujejo in zamikajo v prihodnost.
Spremenjene razmere v elektroenergetiki niso več prihodnost, na katero se moramo pripravljati, ampak realnost, ki nas že danes in tu nenehno opominja na nujnost vlaganj v odpornost, zanesljivost in prožnost omrežij.
Poleg omenjene snežne ujme, ki je fizično močno obremenila infrastrukturo, se omrežje namreč sooča tudi z izzivi vključevanja obnovljivih virov ter povezovanja s sistemi sosednjih držav, zaradi česar nastajajo vedno novi izzivi tudi na področju obvladovanja napetostnih razmer in vzdrževanja frekvence v omrežju. Le intenzivno in dolgoletno vlaganje v razvoj omrežja nam omogoča, da oskrba Slovenije z elektriko ostaja zanesljiva – tako ob naravnih nesrečah kot ob uvajanju novih virov ter pospešeni elektrifikaciji transporta.
Tako bo tudi prihodnje obdobje do leta 2034 zaznamoval rekordni investicijski cikel, v okviru katerega bo Eles za prenosno omrežje namenil kar 1,2 milijarde evrov. Vlaganja bodo usmerjena v zaključevanje velikih investicijskih projektov, razvojno-raziskovalnim aktivnostim, razvoju pametnih omrežij ter povečanju izkoriščenosti obstoječega prenosnega omrežja.
Prenosno ali distribucijsko omrežje – kakšne so razlike
V Sloveniji imamo dve povezani, a vendarle v osnovi močno različni vrsti elektroenergetske infrastrukture, ki zagotavljata oskrbo z električno energijo: prenosno in distribucijsko omrežje.
Prenosno omrežje je visokonapetostno omrežje, ki si ga najlažje predstavljamo kot električno avtocesto; prenaša električno energijo na dolge razdalje, od velikih proizvodnih virov, denimo Jedrske elektrarne Krško, Termoelektrarne Šoštanj ali hidroelektrarn, do velikih razdelilnih transformatorskih postaj in do velikih industrijskih odjemalcev, kot sta denimo SIJ Acronija in Talum. Prenosno omrežje je ključno tudi pri čezmejnem prenosu električne energije (uvoz-izvoz). Za domače uporabnike pa je pomemben podatek, da prenosno omrežje napaja distribucijsko omrežje nižjih napetostnih nivojev.
Distribucijsko omrežje je namreč tisto, ki prenaša električno energijo do končnih uporabnikov, gospodinjstev ali podjetij. Predstavljamo si ga lahko kot lokalne ali regionalne električne ceste. V nasprotju s prenosnim omrežjem je distribucijsko veliko bolj razvejano in posledično veliko daljše. Zelo pomembno je še nekaj: medtem ko so velike sistemske elektrarne priklopljene na prenosno omrežje, je večina razpršenih proizvodnih virov (sončne elektrarne) v Sloveniji priključena na distribucijsko omrežje, kar prinaša njegove velike dodatne obremenitve.
Pet elektrodistribucijskih podjetij
Družba ELES je kombinirani operater prenosnega in distribucijskega omrežja. Medtem ko vse upravljavske, investicijske in druge naloge, povezane s prenosnim omrežjem, opravlja sama, pa to ne velja za distribucijsko omrežje. Vse, kar je povezano z upravljanjem distribucijskega omrežja, Eles s pogodbo prenaša na pet elektrodistribucijskih podjetij: Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska.
Družba ELES je torej odgovorna za zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, za nenehno usklajevanje proizvodnje in porabe električne energije, vodenje sistema v realnem času, čezmejni prenos ter tudi načrtovanje razvoja prenosnega omrežja. Skrbi torej za nenehno ravnotežje med proizvodnjo in porabo ter vzdrževanje frekvence 50Hz.
Pet elektrodistribucijskih podjetij pa medtem upravlja z nizko- in srednjenapetostnim omrežjem, priključuje nove uporabnike (hiše, podjetja, sončne elektrarne …), skrbi za transformatorske postaje, meri porabo (števci). Prav elektrodistribucijska podjetja so odgovorna tudi za odpravljanje okvar na distribucijskem omrežju, torej tudi poškodb po snegolomu. In kot se je pokazalo ob omenjeni snežni ujmi, je treba nenehno vlagati tudi v distribucijsko omrežje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
