Vas je neznanec ogovoril na ulici? Morda vas je z očali tudi skrivaj posnel
Na videz navadna očala, v resnici pa nova grožnja zasebnosti. Meta očala sprožajo alarme zaradi skrivnega snemanja in spletnih zlorab.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predstavljajte si, da se sproščeno sprehajate po ulici ali plešete v zatemnjenem nočnem klubu, ko do vas pristopi neznanec in z vami naveže bežen stik.
Šele kasneje povsem naključno ugotovite, da je bil vaš obraz, skupaj z vašim začudenim ali celo odklonilnim odzivom, na skrivaj posnet in predvajan več sto tisoč spletnim uporabnikom.
To ni več zgolj distopičen scenarij iz znanstvenofantastičnih filmov, temveč vsakodnevna realnost, ki jo poganja skokovita priljubljenost pametnih očal podjetja Meta.
Na videz povsem običajna sončna očala so namreč sprožila tehnološko in družbeno krizo, ki po mnenju strokovnjakov resno ogroža temeljne pravice do zasebnosti v javnem prostoru.
Tehnološki čudež, ki je postal orodje za zalezovanje
Pametna očala, ki jih je ameriški tehnološki velikan Meta razvil v sodelovanju z ikonično blagovno znamko Ray-Ban, so na trgu doživela izjemen uspeh.
Po poročanju tehnološke revije Wired je podjetje samo v letu 2025 prodalo okoli osem milijonov teh naprav, katerih cena se giblje med 300 in 500 dolarji.
Očala so opremljena z visokoločljivostnimi mikrokamerami in mikrofoni, ki so neopazno vgrajeni v sam okvir. Čeprav so bila prvotno zasnovana za preprosto beleženje družinskih spominov in prostoročno komunikacijo, so se hitro prelevila v popolno orožje za spletne vplivneže in samooklicane mojstre zapeljevanja.
Revija Wired poroča o zaskrbljujočem porastu tako imenovane »perverzne« uporabe teh očal.
Moški uporabniki na platformah, kot sta TikTok in Instagram, množično objavljajo videoposnetke, v katerih na ulicah ali v nočnih klubih skrivaj snemajo ženske.
Čeprav ženske pogosto jasno izrazijo nelagodje in zavrnejo njihove poteze, ti ustvarjalci posnetke vseeno objavijo in z njimi kujejo dobiček.
Spletni portal EDM.com ob tem izpostavlja primer ženske iz kanadskega Vancouvra, ki je bila v vinjenem stanju pred nočnim klubom na skrivaj posneta, ob tem pa naj bi doživela celo nezaželeno dotikanje.
Posnetek je na spletu hitro zbral več kot 450 tisoč ogledov in dosegel celo njeno družino. Pojav je sprožil ostre pozive javnosti in civilnih iniciativ, naj se uporaba tovrstnih očal v nočnih klubih in barih nemudoma strogo prepove.
Propadli varnostni mehanizmi in črni trg modifikacij
Podjetje Meta se pred očitki brani s trditvijo, da so v očala vgradili varnostni mehanizem. V zgornjem zunanjem kotu okvirja se namreč nahaja majhna svetleča dioda (LED), ki naj bi ob vsakem začetku snemanja zasvetila in tako mimoidoče jasno opozorila na delovanje kamere. Vendar se je v praksi izkazalo, da je ta zaščita popolnoma neučinkovita. Spletni uporabniki so namreč hitro ugotovili, kako sistem pretentati.
Kot pojasnjujejo novinarji portala PCMag in Leaf & Core, na spletu obstaja prava poplava navodil, kako to opozorilno lučko prelepiti s posebnimi nalepkami, ne da bi pri tem prekrili samo lečo kamere.
Še bolj skrb vzbujajoč pa je razcvet črnega trga modifikacij. Revija Wired razkriva, da posamezniki na omrežju TikTok ponujajo plačljive storitve za predelavo očal v tako imenovani »nevidni način«.
Za ceno od 60 do 120 dolarjev tehniki fizično odstranijo ali s svedrom trajno uničijo LED lučko.
Varnostni strokovnjak in nekdanji inženir pri Googlu Niels Provos je za portal EDM.com to označil kot popoln neuspeh industrijskega oblikovanja. Poudaril je, da bi morali proizvajalci implementirati strojne rešitve, ki bi ob vsakem poskusu manipulacije z lučko samodejno in trajno onemogočile delovanje celotne naprave.
Od osebnega nadlegovanja do masovnega nadzora
Fizično snemanje brez privolitve pa je le vrh ledene gore. Prava nevarnost, ki jo prinašajo ta očala, se skriva v programski opremi in zbiranju podatkov.
Preiskava švedskih novinarjev, ki jo povzema revija Wired, je razkrila, da programska oprema posnetke pogosto samodejno pošilja na strežnike podjetja Meta. Tam do njih dostopajo zunanji pogodbeni sodelavci, ki so zadolženi za preglede, pri čemer so novinarji odkrili, da ti delavci redno naletijo na izjemno občutljive posnetke, vključno z goloto in dogajanjem v zasebnih prostorih.
Podjetje Meta pa ne skriva ambicij, da bi tehnologijo še nadgradilo. Razvijajo namreč funkcijo z delovnim imenom »Name Tag«, ki bo v očala neposredno vključila tehnologijo za prepoznavanje obrazov.
Gre za napreden računalniški algoritem, ki v realnem času analizira obrazne poteze mimoidočega in jih poveže z njegovo identiteto, imenom ter profili na družbenih omrežjih.
Portal The Verge opozarja, da je lansiranje takšne funkcije izjemno nevarno. Očala namreč postajajo napredna oblika prisluškovalne naprave. Poudarjajo še, da obstaja visoko tveganje zlorab s strani državnih organov in imigracijskih služb, saj bi lahko obsežne zbirke lokacijskih in osebnih podatkov hitro postale orodje za državno preverjanje in nadzor določenih demografskih skupin.
Na to nevarnost so v odprtem pismu opozorili tudi ameriški demokratski senatorji, ki od izvršnega direktorja Marka Zuckerberga zahtevajo pojasnila, kako bo podjetje preprečilo uporabo te tehnologije za zalezovanje in politično zastraševanje.
Tudi oče metaverzuma priznava poraz
Kritikam se pridružujejo celo tisti, ki so postavili temeljne koncepte navidezne resničnosti. Neal Stephenson, slavni avtor, ki je v svojem kultnem romanu Snow Crash iz leta 1992 sploh prvi skoval besedo »metaverzum«, je javno priznal, da je spremenil mnenje o prihodnosti nosljive tehnologije.
Kot poroča portal The Verge, je Stephenson na svojem blogu zapisal, da je v preteklosti verjel, da bodo pametna očala slej ko prej nadomestila mobilne telefone.
Danes pa ocenjuje, da za tovrstne naprave ni pravega poslovnega modela in da so pametna očala podjetja Meta enostavno preveč srhljiva.
»Ljudje ne marajo nositi stvari na obrazu in ne zaupajo tistim, ki to počnejo,« je bil neposreden Stephenson. S tem je zadel samo bistvo problema – nošenje naprav, ki neprestano in nevidno snemajo okolico, v družbi neizogibno ruši temeljno medsebojno zaupanje.
Kot obrambni mehanizem pred tovrstnim vdorom v zasebnost so se že začele pojavljati posamezne tehnične rešitve. Ena izmed njih je aplikacija Nearby Glasses, ki jo je razvil nemški sociolog Yves Jeanrenaud.
Aplikacija zaznava specifične brezžične Bluetooth signale, ki jih oddajajo pametna očala, in uporabnika opozori na morebitno snemanje v bližini.
Kljub več deset tisoč prenosom pa Jeanrenaud opozarja, da zgolj tehnološke rešitve ne bodo ustavile kulture nadzora in izkoriščanja, v kateri živimo.
Brez ostre pravne regulacije, ki bo jasno določila meje snemanja in obdelave osebnih podatkov v javnosti, se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da vsak naš korak na ulici potencialno opazuje nevidna leča globalnega tehnološkega velikana.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
