Dokaz bi obsegal 250.000 strani: je padla Riemannova domneva?
Matematik Levent Alpöge je v petek sporočil, da je s pomočjo modela umetne inteligence rešil Riemannovo domnevo, ki velja za enega najpomembnejših do sedaj nerešenih matematičnih problemov na svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Riemannova domneva, ki jo je leta 1859 postavil nemški matematik Bernhard Riemann, se nanaša na porazdelitev praštevil. Na njej temeljijo številni matematični izreki in algoritmi. Gre za enega od sedmih matematičnih problemov, za rešitev katerih je organizacija Clay Mathematics Institute leta 2000 obljubila milijon dolarjev nagrade.
Hipoteza trdi, da imajo praštevila določen vrstni red na številski premici. Praštevila so naravna števila, večja od 1 in so deljiva samo z ena ali sama s seboj, denimo 2, 3, 5, 7 in 11. Praštevila so osnovni gradniki vseh naravnih števil, večjih od ena, vendar se po številski premici pojavljajo na videz brez posebnega reda, je v svoji objavi na družbenih omrežjih pojasnil slovenski promotor znanosti Sašo Dolenc.
Članek bi bil dolg 250 tisoč strani
Kot je še pojasnil Dolenc, pa Alpöge domnevnega dokaza ni predstavil v obliki običajnega matematičnega članka. Namesto tega je objavil računalniško kodo v jeziku Lean, ki omogoča strogo preverjanje matematičnih dokazov. Takšen sistem lahko preveri vsak posamezen logični korak in ugotovi, ali sklepanje res drži. Če bi članek objavil v klasični obliki, bi bil dolga kar 250 tisoč strani.
Matematik, ki je zaposlen v podjetju Anthropic, Levent Alpöge je novico, da je s pomočjo umetne inteligence razrešil doslej nerešljivo hipotezo, objavil v petek zvečer. Pred objavo pa je obvestil tudi izvršnega direktorja podjetja Anthropic, Daria Amodeia. Ravno, ko je podjetje kotiralo na borzi.
Znanost mora sicer še preveriti, ali objavljena koda res dokazuje trditve iz Riemannove hipoteze, kar pa bo trajalo precej dolgo.
Umetna inteligenca za reševanje velikih matematičnih problemov
Matematika je s pomočjo umetne inteligence naredila megalomanski preskok. Podjetje OpenAI je septembra trdilo, da je zaposlenim, ki so uporabljali zaprto različico njihovih orodij umetne inteligence, uspelo rešiti del znano težkega problema v zgolj 88 urah. Problem je bil del Navier-Stokesovih enačb, ki obravnavajo gibanje tekočin.
V okviru vaje za usposabljanje umetne inteligence je bilo v nalogo vključenih več kot 10.000 UI-agentov, ki delujejo dokaj avtonomno. Tudi ta rešitev matematičnega problema še ni bila potrjena v akademskih krogih.

So pa trditve o velikih odkritjih na področju matematike sprožile precej kritik v matematičnih krogih. Skupina matematikov je izjavila, da so podjetja za umetno inteligenco, ki se hvalijo z velikimi rešitvami, da bi pokazala, kako sofisticirani so postali njihovi komercialni izdelki, »škodljiva za matematiko kot znanost«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.