· Kmetijstvo

Vsem, ki se ukvarjajo z rejo živali, bi morala biti njihova dobrobit na prvem mestu.

Po včerajšnjem neurju z močnimi nalivi, ki je največ težav povzročilo na jugozahodu države, ljubitelje žlahtne kapljice in vinogradnike skrbi, kako bodo poplave, pod vodo je namreč marsikje tudi trta, vplivale na letošnji pridelek.

· Kmetijstvo

»Kdor želi biti dober človek, danes več nima izgovorov za sodelovanje pri umoru!«

· Kmetijstvo

Zavod za gozdove Slovenije je opravil analizo aktivnosti za preprečevanje škode zaradi velikih zveri v kmetijstvu v zadnjih 15 letih. Ta je pokazala, da so pri tem najbolj učinkovite elektromreže, visoke vsaj 145 centimetrov.

· Kmetijstvo

Za slovenske rejce bo zagotovljeno brezplačno cepivo za seve 3, 4 in 8.

V Sloveniji ima vsak 17. prebivalec registriran traktor. Preberite, kako to razlaga strokovnjak in v kateri občini jih imamo največ.

· Kmetijstvo

Najnižji znesek podpore je pet tisoč evrov na posamezno vlogo.

Pristojni so zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika sprejeli odločitev, da se zagotovi brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti trem serotipom bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo.

· Kmetijstvo

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek si je ogledal posledice nedavnih neurij s točo ter škodo, ki jo povzroča zlata trsna rumenica v ljutomersko-ormoških in Slovenskih goricah. Poudaril je, da je stanje v vinogradništvu izjemno resno, saj lahko Slovenija izgubi status vinske države, s tem pa pomemben vir evrospkega denarja.

· Kmetijstvo

Kmetje so z obiskom prostora kmetijskega ministrstva na sejmu Agra želeli opozoriti na težave živinoreje, posebej prašičerejskega sektorja. Predstavniki kmetijskega ministrstva so zaradi občutka ogroženosti sejemski prostor zapustili, predstavniki kmetov so njihovo odločitev označili za nerazumljivo. Ene oblastnike so torej motili petkovi kolesarji, druge kmetje s transparenti.

· Kmetijstvo

Zlata trsna rumenica je bolezen vinske trte, ki je v zadnjih letih postala največja grožnja za vinogradništvo v Podravju in širše. »Stanje je resnično katastrofalno. Ob tem pa se sprašujem, zakaj vinogradniki ukrepov ne jemljejo resno, kaj bi bilo treba še narediti,« je na posvetu vinogradnikov v Litmerku pri Ormožu dejala direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf.

· Kmetijstvo

Filip Geder in Jaka Norčič sta se s tekmovalnim oranjem začela ukvarjati v srednji šoli. Nadaljevati si želita tradicijo svojih prednikov.

· Kmetijstvo

V demokratični državi je prostor, da uveljavimo svoje želje, pravice in interese, ampak ne na tak način, sploh pa ne na prizorišču sejma Agra, je po sredinem incidentu na omenjenem sejmu poudarila kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Kot je dejala, ne sprejema očitkov, da si je ministrstvo z odhodom s sejma zaprlo vrata dialogu s kmeti.

· Kmetijstvo

Predstavniki ministrstva so se z razstavnega prostora umaknili, ker so se počutili neprijetno.

· Kmetijstvo

Ministrstvo je bilo seznanjeno z aktivnostmi in mirnim izražanjem mnenj prašičerejcev na sejmu Agra.

· Kmetijstvo

Na Pomurskem sejmu popoldne zapira vrata 63. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki ga je po podatkih organizatorjev obiskalo več kot 100.000 ljudi. Pomurski sejem je z obiskom in razstavnim programom zadovoljen, so se pa na sejmu soočili tudi z mirnimi protesti prašičerejcev, ki so v sredo popoldne opozarjali na težave v svoji panogi.

· Kmetijstvo

Živinorejcem očitajo, da s takšnimi dogodki prekinjajo dialog ter sejemski prostor izkoriščajo za ustvarjanje delitev.

· Kmetijstvo

Moti jih nov način izvajanja kastracije pujskov, ki po njihovem mnenju vodi v propad prašičereje. Šli bodo tudi na ulice, kjer bodo vztrajali, dokler njihove zahteve ne bodo v celoti izpolnjene.

· Kmetijstvo

Podelili so še priznanja za življenjsko delo ter sodelovanje z zbornico.

· Kmetijstvo

Plohe ledenih zrn postajajo vsakoletni pojav. Za omilitev škode nekateri zavarujejo pridelke v upanju, da prejmejo povrnjeno vsaj minimalno nadomestilo za izgubljeni prihodek, a najbolj učinkovita zaščita (vsaj vinogradov) je postavitev protitočnih mrež, pravi specialist za vinogradništvo na mariborskem kmetijskem zavodu Marko Breznik. Si lahko pridelavo grozdja še predstavljamo brez protitočnih mrež? »Vedno težje bo, saj so zaradi podnebnih sprememb nevihte s točo postale stalnica,« odgovarja.