Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prostata je moška spolna žleza velikosti oreha, ki leži pod sečnim mehurjem in obdaja začetni del sečnice. Njena naloga je izločanje semenske tekočine, ki poskrbi za prehrano in gibljivost spermijev. Pretežno po 50. letu, včasih pa že prej, se lahko začne razraščanje žleznega tkiva ob sečnici, ki ovira pretok in odtok seča iz mehurja.

Večinoma gre za benigno povečanje prostate, ki je različnih stopenj in se pojavi skoraj pri polovici moških. Hujša oblika bolezni prostate je rak, ki se lahko pojavi tiho in vsaj v začetnih fazah ne povzroča nobenih težav.

V okviru rubrike Zdravnik ob 18h november posvečamo moškemu zdravju, s posebnim poudarkom na raku prostate. Ne zamudite tudi posebne oddaje v treh delih. 9. novembra bomo z izr. prof. dr. Boštjanom Šerugo, dr. med., specialistom internistične onkologije, govorili o dejavnikih tveganja, zgodnjem odkrivanju in diagnosticiranju raka prostate, 16. novembra pa o sodobnih možnostih zdravljenja. 23. novembra se nam bosta pridružila še Igor Antauer, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije in Združenja Europa Uomo Slovenija, ter Matej Pečovnik iz društva OnkoMan, s katerima bomo spregovorili o izkušnjah bolnikov, izzivih ob diagnozi in pomenu podpore med zdravljenjem.

Kakšne težave lahko nastopijo

Težave se pojavijo postopoma. Najprej je curek seča vse tanjši, uriniranje traja dalj časa, na koncu seč le še kaplja. Ker se stena mehurja zaradi napora vse bolj debeli, postane ta bolj vzdražljiv, tiščanje na vodo je pogostejše, pojavi se nezadržen pritisk na vodo ali tudi pekoč občutek pri uriniranju.

Moški lahko opazijo na spodnjem perilu kapljice seča, ne da bi se zavedali, da so ga izpustili. Z napredovanjem bolezni se urin vse bolj nabira v mehurju, pride lahko do okužbe, nastanka sečnih kamnov in celo popolne zapore sečne poti. Pogosto se ti znaki med seboj prepletajo, seveda odvisno od teže bolezni.

Shutterstock

Kdaj torej k zdravniku

Najbolje se je k zdravniku odpraviti čim prej, ko opazite težave. Zgodnje odkrivanje bolezni prostate, tako benignega povečanja kot raka prostate, omogoča uspešno zdravljenje in ozdravljenje, zato nikar ne odlašajte s pregledom, ko opazite prve težave.

Zdravnik vas bo najprej temeljito izprašal in nujno je, da pogovor poteka odprto in jasno. Za natančnejšo opredelitev težav je v uporabi mednarodni vprašalnik s točkovanimi odgovori, na podlagi seštevka točk lahko zdravnik oceni težo bolezni in tudi kakovost življenja.

Kako potekajo preiskave

S kliničnim pregledom oziroma otipanjem velikosti prostate z digitorektalnim pregledom bo zdravnik ocenil velikost žleze, čvrstost in tudi morebitne zatrdline v tkivu, ki bi lahko pomenile prisotnost rakavega tkiva.

Laboratorijska preiskava, povezana s težavami s prostato, je določitev antigena PSA v krvi. To je beljakovina, ki jo izloča prostata in je prisotna v njenem izločku, v krvi pa se ne pojavlja, razen pri oboleli prostati. Pri povišanih vrednostih PSA morajo biti zdravniki pozorni, saj lahko gre za skritega raka prostate, ki ga tudi pri standardnem pregledu prostate ni mogoče ugotoviti.

Shutterstock

Poleg omenjenih preiskav zdravnik preveri še druge snovi v krvi in seču, tudi zaradi morebitne okužbe sečil. Pogosto opravi tudi ultrazvočno preiskavo trebušnih organov in sečil, s čimer lahko ugotovi velikost prostate, zastajanje seča v mehurju ali spremembe na ledvicah.

Vse te preiskave opravi že družinski zdravnik, ki lahko bolnika glede na rezultate napoti k specialistu urologu. Šele ta oceni, ali so potrebne dodatne preiskave, kot je odvzem tkiva prostate pri sumu na raka v žlezi in druge dodatne preiskave.

Najpogostejši bolezni prostate

Benigna hipertrofija je po 50. letu najpogostejša bolezen prostate. Pri njej pride do razraščanja žleznega tkiva v notranjem delu žleze, ki ovira pretok seča iz mehurja, kar povzroča različne težave. Bolezen je kronična, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za njo boleha okoli 30 milijonov moških v Evropi.

Shutterstock

Hujša tegoba je rak prostate. Njegova pojavnost se žal povečuje, vsako leto ga odkrijejo pri okoli 2000 moških v Sloveniji (Vir: Register raka Republike Slovenije). Če se bolezen odkrije v zgodnjem stadiju, je ozdravljivost zelo dobra, zato so še posebno pomembni preventivni pregledi prostate po 50. letu.

Kaj lahko za zdravje prostate storite sami

Na prvem mestu so priporočljivi preventivni pregledi po 50. letu. Lahko pa ukrepate tudi sicer, če opustite nezdrave navade, kot so pretirano uživanje alkohola, nezdravo prehranjevanje in kajenje. Predvsem pa je pomembno, da se dovolj in kakovostno gibate, poskrbite za redno spolno aktivnost, pijete dovolj tekočine in se zdravo prehranjujete – z veliko zelenjave in čim manj mesa.