Tina Arnuš - Jezikovne akrobacije so mi pisane na kožo
Tina Arnuš je slovenska avtorica, ki v svojem pisanju na dostopen in duhovit način odpira teme sodobnega življenja, odnosov in osebne rasti.
S prepletom pripovedi, razmisleka in humorja nagovarja širok krog bralcev ter spodbuja k razmisleku o vrednotah in vsakdanjih izbirah. V svoji novi knjigi Bogata surikata nadaljuje to pot – z igrivim naslovom in pronicljivim pogledom na vprašanje, kaj danes sploh pomeni biti »bogat«.
Zakaj ste začeli pisati knjige za otroke?
Pisateljska oziroma pesniška žilica me spremlja že od mladih nog, vmes se je sicer za nekaj let potuhnila, se je pa skozi leta delovanja na področju vzgoje in izobraževanja prebujala afiniteta do otroške literature, zato se je moje ustvarjanje začelo razvijati v to smer.
Že za prvenec Za devetimi drevesi ste prejeli mednarodno priznanje. Kaj mislite, zakaj vaša dela vedno znova navdušijo tudi kritike?
Hm, na to vprašanje bi verjetno znali najbolje odgovoriti kar kritiki sami. (nasmešek) Morda je ključ v tem, da kljub nekaterim pisateljskim zgledom skušam ohranjati samosvoj avtorski izraz, izvirnost, neponovljivost in obenem vselej težim tako k vsebinski kot k jezikovni kakovosti. Poleg tega imajo k spretnosti pri razvijanju večplastnosti likov, njihovega psihološkega ustroja ter razumevanju socialnih položajev in dinamike medosebnih odnosov, ki so pogosta tema mojih literarnih del, gotovo pomemben prispevek tudi moja socialnopedagoška znanja in izkušnje.
Kaj je za vas dobra knjiga za najmlajše?
Kakovostna literatura za najmlajše je po mojem mnenju tista, ki se uspe približati otroškemu svetu, predstavi vsebino na otrokom dostopen način, obenem pa uspe ohraniti ravno prav zahtevno raven jezikovne razsežnosti. Pomembno se mi zdi, da jezik ni pretirano okleščen in bralcu nudi tudi priložnost za bogatenje besednega zaklada. Pri pisanju se ogibam pretirani didaktičnosti in neposrednim podukom, bolj se nagibam k ustvarjanju besedil, ki služijo kot izhodišče za razmislek in spodbujajo nadaljnje pogovore o prebranem. Seveda imajo pri otroških delih pomembno težo tudi ilustracije in lahko rečem, da imam pri tem kar srečo, sodelujem namreč z zares izvrstnimi ilustratorji in ilustratorkami.
Kje ste dobili navdih za svojo najnovejšo slikanico Bogata surikata?
Sam koncept knjige (palindromska zasnova oz. možnost branja z obeh smeri) sem uporabila že pri predhodni slikanici Zebra v ogledalu. Uspeh te slikanice v mednarodnem prostoru je bil vsekakor velika spodbuda za nadaljevanje v tovrstni smeri. Namig za izbiro glavne junakinje surikate je prišel s strani založnika in kmalu se je v moje misli prikradla besedna zveza »bogata surikata«, kar me je spodbudilo k razmisleku in raziskovanju pomena bogastva: kaj nas pravzaprav zares bogati? Ali so to dandanes tako zelo opevane materialne dobrine ali pa nas morda celo bolj obogatijo pristni odnosi, prijateljstvo? To je torej tematika, ki jo odpira slikanica Bogata surikata. Zdi se mi, da je subtilna sporočilnost te knjige v današnjem času še toliko bolj dragocena in dobrodošla.
Slikanica se lahko bere z obeh strani. Verjetno zahteva veliko dela in razmišljanja, da lahko zgodbo izpeljete tako, da je logična od spredaj in od zadaj, kajne?
Vsekakor gre za svojevrsten pisateljski podvig, vendar so mi tovrstne jezikovne akrobacije očitno pisane na kožo, nasploh so mi ljubi raznoliki jezikovni izzivi. Prvi korak je izbira primerne tematike. Sicer pa nekega konkretnega recepta za pisanje palindromskih besedil nimam, vse je stvar potrpežljivosti, zagnanosti, vztrajnosti – no, tudi kanček talenta oziroma pisateljskih veščin pride prav. Besedilo pilim, gnetem, obdelujem, dokler ni vsaka beseda na svojem mestu. Zagotovo gre za zajeten časovni vložek in trdo delo, je pa trud naposled poplačan z zadovoljnimi bralci – in to je tisto, kar največ šteje.
»Kaj nas v resnici dela bogate? Ne denar, ne stvari, temveč odnosi, trenutki in zgodbe, ki nas oblikujejo.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.