Bobo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po tistem, ko je predsednik vlade Janez Janša v DZ državnega tožilca Draga Šketo obtožil delovanja, ki meji na državni udar, češ da je predlagal zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo, je ta sklical novinarsko konferenco in se soočil z obtožbami.

Zanikal je, da bi pisno ali ustno predlagal zamrznitev sredstev za Slovenijo. Pismo je bilo v Bruselj poslano na prošnjo evropske glavne tožilke Laure Kövesi, da bi jo seznanili z ukrepi, »ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in tožilcev«, je pojasnil. Naslovil je tudi Janševo obtožbo, češ da je v Luksemburgu zavajal in tudi tam terjal zamrznitev sredstev za Slovenijo – kot je pojasnil Šketa, je bil obisk v Luksemburgu izključno delovne narave, »da se seznanim z delovanjem evropskega tožilstva in evropskih delegiranih tožilcev«.

Šketa, Kövesijeva in njena namestnika so v Luksemburgu govorili o morebitnih posledicah predlagane novele kazenskega zakonika glede zastaralnih rokov.

Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložila SNS, dobilpa je  tudi zeleno luč odbora za pravosodje, skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izv preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka.

Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.

Nasprotovanje predlaganim spremembam so med drugim izrazili na vrhovnem državnem tožilstvu.