Slovenija z obrambnimi izdatki ni prepričala zveze Nato
Slovenija naj bi lani za obrambo namenila 2,04 odstotka BDP, a v zavezništvu Nato dvomijo o upravičenosti 330 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za ceste in tire.
Vlada Roberta Goloba se je v zadnjem obdobju večkrat pohvalila, da so se investicije v obrambo povzpele na zgodovinsko najvišjo raven. Po podatkih ministrstva za obrambo je država lani za ta namen porabila 1,38 milijarde evrov, kar predstavlja 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vendar pa so se v Bruslju pojavili pomisleki glede metodologije obračunavanja teh sredstev, poroča Večer.
Obrambni minister Borut Sajovic je ob robu srečanja v Bruslju potrdil, da zavezništvo preverja slovenske številke. Spornih je 330 milijonov evrov, ki jih je Slovenija porabila za infrastrukturne projekte, predvsem na področju železnic in cest, ter jih prikazala kot obrambne izdatke drugega stebra. Sajovic je poudaril, da brez delujoče infrastrukture premiki vojaške tehnike niso mogoči.
"Zame je to obrambni izdatek in za tem stojim. Razumem pa, da je razmišljanje tistih ocenjevalcev drugačno, da se držijo nekih preteklih pravil," je dejal Sajovic. Minister je dodal, da je bila Slovenija pri uvrščanju teh stroškov v drugi steber, ki je namenjen zaščiti kritične infrastrukture in civilni odpornosti, vizionarska.
Profesorica obramboslovja Maja Garb je v svoji analizi opozorila, da ima Nato strogo določeno metodologijo, ki je ne prilagaja posameznim članicam. Po njenem mnenju so bila pričakovanja vlade, da bodo ocenjevalci popustili, zmotna. Garb je izpostavila, da neizpolnjevanje ciljev zavezništva glede zmogljivosti znižuje kredibilnost države.
Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer v četrtek sporočil, da bo največjega deleža varčevanja deležno obrambno ministrstvo, ki bo prejelo 100 milijonov evrov manj od načrtovanih proračunskih sredstev.
Preberite več na spletni strani Večera.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.