Sa.R.

Zataknilo se je pri zakonih, s katerima bi pogoj določili za poslance in državne svetnike. Za njuno potrditev je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je na seji pristojnega odbora državnega zbora ni bilo. Postopek za zakona se tako končuje.

Kaj so predlagali?

Kot je na seji odbora državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v imenu predlagateljev dejala poslanka Svobode Janja Sluga, bi pogoj nekaznovanosti za opravljanje funkcije veljal za vse voljene funkcionarje - poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike.Za najvišje funkcije v državi morajo veljati najvišji standardi, je poudarila Sluga.

Koalicijske stranke so predlagale, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta omejitev bi veljala še pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko je bilo prestajanje kazni opuščeno.

Članov odbora iz SDS ni bilo

V koaliciji so na današnji seji poudarjali, da bi s tem vzpostavili minimalni higienski standard, nujen za zaupanje v državne institucije. Nataša Sukič (Levica) je paket zakonov označila kot korak h krepitvi zaupanja v demokracijo, institucije in pravno državo.

Mojca Šetinc Pašek (SD) je opozorila, da pogoj nekaznovanosti ni novost v slovenskem pravnem redu, enaki ali celo strožji standardi že veljajo za zaposlene v javnem sektorju in za številne regulirane poklice.

Medtem ko članov odbora iz vrst SDS na sejo ni bilo, se je seje udeležila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Vendar pa je že ob obravnavi prvega zakona iz paketa, novele zakona o volitvah v državni zbor pojasnila, da ga ne more podpreti.

Kot je dejala, v politiko zagotovo ne sodijo kriminalci, a tudi ne ljudje, ki imajo težave z integriteto, ki lažejo in grozijo, žalijo, politizirajo in ignorirajo potrebe ljudi. Vsaka stranka bi morala pred volitvami pomesti pred svojim pragom, končno sodbo pa bodo dali volivci.

Za predlog glasovalo 9 članov, potrebnih 10 glasov

S temi besedami je v koaliciji sprožila kar nekaj polemike in tudi kritik na račun opozicije. Sluga je poudarila, da predlog ne zadeva nikogar osebno in bo zajemal kazniva dejanja, ki bodo storjena od sprejetja in uveljavitve tega zakona, in ne za nazaj.

Ob glasovanju je nato predlagana dopolnila k noveli zakona o volitvah v državni zbor, kot tudi sam predlog zakona podprlo devet članov odbora iz vrst koalicije. Ker je pri tem zakonu zahtevana dvotretjinska večina, pa bi za moralo za glasovati vsaj deset članov odbora.

Za predlog se je zato postopek končal že na odboru. Enako se je nato zgodilo še pri drugem zakonu iz paketa, kjer je prav tako zahtevana dvotretjinska večina, predlogu novele zakona o državnem svetu.

Po prekinitvi sprejeli predloge novel

Sejo so po tem glasovanju za pol ure prekinili. V koaliciji so se odločili, da kljub temu nadaljujejo obravnavo preostalih zakonov iz paketa. Odbor je nato v nadaljevanju seje sprejel predlog novele zakona o volitvah predsednika republike, predlog novele zakona o lokalni samoupravi in na nujni seji, ki je sledila redni, še predlog novele zakona zakona o lokalnih volitvah. Za vse omenjene zakonske predloge zadostuje navadna večina.