Jure Klobčar

V hrvaškem Topuskem načrtujejo gradnjo centra za razvoj umetne inteligence (UI), v vrednosti 50 milijard evrov. Profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani Marko Robnik Šikonja ocenjuje, da bi bil tako velik podatkovni center predimenzioniran za Evropo, njegova rentabilnost pa bi bila dosežena le ob izjemni rasti potreb po računski moči.

Evropska unija namreč že sama pospešeno gradi tovarne in gigatovarne UI, v katere bo do leta 2028 vložila okoli 20 milijard evrov. Robnik Šikonja pri tem izpostavlja slovensko tovarno UI (SLAIF), ki bo s 150-milijonskim vložkom solidno pokrila trenutne potrebe domače industrije in znanosti.

Postavitev centra bi po oceni slovenskega strokovnjaka lahko bistveno pospešila razvoj UI v regiji, torej tudi v Sloveniji, z zagotavljanjem poceni računske moči za velike jezikovne in multimodalne modele.

Ameriški konzorcij v okviru Pantheona sicer obljublja najsodobnejšo infrastrukturo na sončno energijo, kar Robnik Šikonja pozdravlja kot zelo ekološko investicijo in bo imela ob sončnih elektrarnah tudi baterije izjemno velike kapacitete. Projektu želi vse najbolje in upa, da bo uresničen.

Kljub temu je izrazil zadržke, sploh ker bo morala Hrvaška zagotoviti javno infrastrukturo v vrednosti 500 milijonov evrov. "Vprašati se je treba, kdo so dejansko investitorji, ki bodo zagotovili 50 milijard €, kako lahko upravičijo precej tvegano naložbo in kaj bo poleg zemljišča še morala zagotoviti Hrvaška," opozarja profesor.