Začetek kadrovske uganke: Kdo bo vodil parlament
Stranke leve sredine se odpovedujejo vodenju parlamenta. Največ možnosti za novega predsednika DZ ima Janez Cigler Kralj (NSi), poroča Večer.
Nobena od treh strank leve sredine se ne namerava potegovati za mesto predsednika državnega zbora (DZ). Največ možnosti za prevzem te funkcije se trenutno pripisuje dosedanjemu poslancu in nekdanjemu ministru iz vrst NSi Janezu Ciglerju Kralju.
Bodoči mandatar Robert Golob je za Odmeve izrazil zmeren optimizem glede izbora novega vodstva parlamenta. Po njegovih besedah iščejo kandidata, ki bo prejel potrebnih 46 glasov, kar naj bi bilo po njegovih ocenah dosegljivo.
Iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda so Večeru odgovorili, da svojega kandidata ne bodo predlagali, isto so povedali v SD, Levici in Vesni. V teh strankah poudarjajo, da je zaradi razmerja sil v parlamentu ključno najti posameznika, ki bo sprejemljiv za širši krog poslancev, s čimer bi preprečili institucionalno blokado in omogočili nemoteno delovanje države.
Desnosredinske stranke glede svojih načrtov ostajajo skrivnostne, vendar pa znotraj NSi najmočnejšo podporo uživa Cigler Kralj. Predsednik stranke Jernej Vrtovec je za Večer povedal, da bi bil Cigler Kralj zaradi svojih parlamentarnih in ministrskih izkušenj odličen predsednik DZ.
Podpora Svobode Cigler Kralju, bi lahko nakazovala tesnejše sodelovanje
Morebitna podpora poslancev Gibanja Svoboda kandidatu NSi bi lahko nakazovala tudi tesnejše koalicijsko sodelovanje med tema dvema strankama v prihodnje. Ustanovna seja, ki jo bo v petek vodil najstarejši poslanec Franc Križan, bo tako prvi pravi preizkus nove parlamentarne večine.
Z mesta predsednice parlamenta se poslavlja prva Urška Klakočar Zupančič
V ozadju političnih premikov ostaja usoda dosedanje predsednice parlamenta. Po štirih letih se s položaja poslavlja Urška Klakočar Zupančič, ki je bila prva ženska na čelu zakonodajne veje oblasti. V pogovoru za Večer je razkrila, da politiko zapušča z mešanimi občutki, saj je bila v zadnjem letu tarča intrig in kaznovanj za načelnost.
"Žaljenje, neprestane intrige, izključevanje in tudi 'kaznovanje' za neposlušnost. To je cena, ki jo je v politiki treba plačati za načelnost," je zapisala v povolilnem odzivu. Poudarila je, da odhaja iz sveta, v katerega nikoli ni zares spadala, čeprav je ponosna na dosežke pri ohranjanju pravne države.
Klakočar Zupančič je priznala, da jo je delovanje v politiki osebno izčrpalo, njeni odnosi s premierjem Golobom, pa so se v zadnjem času močno ohladili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.